Salmonela povzroča črevesne težave
Okužbe s salmonelami, ki so jih odkrili tudi v mesnem pripravku za kebabLjubljana, 06. februarja (STA) - Okužbe s salmonelami, ki so jih odkrili tudi v mesnem pripravku za kebab, ki je v Slovenijo prišel iz Poljske, se kažejo kot črevesna bolezen. Pri bolniku se pojavi driska, bolečine v trebuhu, lahko tudi bruhanje in povišana telesna temperatura. Težave pri večini izzvenijo v nekaj dneh. Preventiva je tudi dobra toplotna obdelava živil.
Kot so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je salmoneloza zoonoza, nalezljiva bolezen, katere povzročitelj se iz živali posredno ali neposredno prenaša na ljudi. Z bakterijami salmonele je lahko okuženo na primer surovo meso, najpogosteje perutnina, in jajca. Okužimo pa se lahko, če omenjenih živil pred zaužitjem toplotno dobro ne obdelamo.
Salmonele se širijo tudi prek stika z okuženimi in obolelimi osebami. Te namreč izločajo salmonele z blatom. Od tod pridejo na roke oz. v okolje in na druge ljudi. Teoretično pa se s salmonelo lahko okužimo tudi s pitjem vode, kar pa je v Sloveniji izjemno redko. Prav tako se okužba lahko pojavi zaradi neposrednega stika z okuženimi živalmi.
Od okužbe do začetka bolezni običajno mine od šest do 72 ur, ponavadi od 12 do 36 ur. Bolj dovzetne za okužbo so osebe, ki prejemajo zdravila za zmanjšanje kislosti želodca in osebe z oslabljeno odpornostjo. Po okužbi se salmonele izločajo v blatu v povprečju pet tednov. Pri otrocih, mlajših od pet let, pa je čas izločanja bakterij daljši.
Pri večini obolelih težave postopoma izzvenijo v nekaj dneh, pri osebah, ki imajo kronične bolezni, pa lahko vztrajajo več tednov. Redko se ob črevesni okužbi s salmonelo tudi zaplete, ko bakterija pride v kri, povzroči sepso, vnetje v notranjih organih.
Bolniki morajo v času bolezni skrbeti predvsem za zadosten vnos tekočine. Posebna dieta ni potrebna, bolnik naj uživa lahko hrano. Če pa bolniku grozi dehidracija, je treba poiskati zdravniško pomoč, opozarjajo na NIJZ. Pomembna je tudi dosledna higiena, kar pomeni natančno umivanje rok in redno čiščenje sanitarij in drugih površin, ki se lahko onesnažijo s kontaminiranimi izločki. Zelo pomembno je tudi, da bolniki v tem času ostanejo doma.
Kot preventivno ravnanje pred okužbo na NIJZ svetujejo dobro osebno higieno, umivanje rok po uporabi stranišča, po menjavi plenic, pred in med pripravo hrane, po rokovanju s surovimi živili, zlasti surovo perutnino.
Da preprečimo t. i. navzkrižno kontaminacijo živil v kuhinji, za obdelavo surovega mesa, v katerem so lahko prisotne salmonele ali drugi mikrobi, uporabljajmo poseben pribor in deske. Hitro pokvarljiva živila hranimo v hladilniku pri temperaturi nižji od štiri stopinj Celzija. Poleg tega surova živila hranimo tako, da se v hladilniku ne dotikajo živil, ki so že pripravljena za zaužitje. Predvsem pa je pomembna dobra toplotna obdelava živil, zlasti surovega mesa.
Salmonele sicer delimo na tifusne in netifusne, ki so pogosti povzročitelji driske. Na NIJZ tako še izpostavljajo, da se pred potovanjem v kraje, kjer je tifus endemičen, lahko zaščitimo s cepljenjem.