V Sloveniji potrdili prve tri primere okužbe z virusom Zahodnega Nila letos
Kot so pojasnili na NIJZ, po piku okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkih okužba poteka brez simptomov.Ljubljana, 2. septembra - V Sloveniji so potrdili prve tri primere okužbe z virusom Zahodnega Nila letos, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kot so navedli, so vse tri primere okužbe potrdili v severovzhodnem delu Slovenije, v Pomurski in Podravski regiji. To so prvi primeri po petih sezonah, ko okužb z virusom v Sloveniji niso zaznali.
Obvestilo Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, da so potrdili okužbo z virusom Zahodnega Nila pri treh osebah iz severovzhodnega dela Slovenije, je NIJZ prejel 30. avgusta.
Virus so odkrili leta 1937 na severozahodu Ugande. Okužbe z njim so v preteklosti že bile tudi v Sloveniji. Tako je bila v letu 2013 in letu 2017 zabeležena po ena prijava, v letu 2018 pa pet.
So pa letos, že zgodaj v sezoni, o primerih okužb poročali iz nekaterih držav EU, tudi sosednjih. Letos so tako o pojavu virusa Zahodnega Nila poročale Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Španija, Francija, Bolgarija, Nemčija, Romunija. Prav tako so bili primeri okužb z virusom v Srbiji, Albaniji in na Kosovem.
Medtem ko so na Hrvaškem in v Avstriji regije s potrjenimi primeri precej oddaljene od slovenske meje, so v Italiji potrdili primere v Furlaniji-Julijski krajini, ki je blizu Slovenije, so navedli na NIJZ.
Virus Zahodnega Nila prenašajo komarji. Najpogosteje se zato pojavlja v toplejših mesecih, ko so komarji najbolj aktivni. Zelo redko se virus prenese med ljudmi preko transfuzije, tkiv ali darovanih organov.
Kot so pojasnili na NIJZ, po piku okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkih okužba poteka brez simptomov. Manjši del okuženih razvije kratkotrajno vročinsko bolezen, ki jo spremljajo simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaji, bolečine v mišicah in sklepih (vročica Zahodnega Nila). Bolezen se običajno pojavi od tri do 14 dni po okužbi.
Večje tveganje za hujši potek bolezni imajo osebe, starejše od 50 let, ter tiste z oslabljenim imunskim sistemom. Za okužbo pa so dovzetne vse osebe, ki z virusom še niso bile okužene. Po okužbi je imunost najverjetneje dolgotrajna.
Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljena, pri hudih pa je običajno potrebno zdravljenje v bolnišnici. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni. Zdravljenje je simptomatsko, kar pomeni, da se lajšajo simptomi bolezni, ter podporno - podpirajo se prizadeti organski sistemi.
Prav tako ni cepiva, ki bi preprečilo okužbo z virusom pri ljudeh. Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, so zato ukrepi za preprečevanje pikov komarjev.