Pred dnevom boja proti raku o pomenu celovitega obvladovanja bolezni
Onkološki inštitut in ministrstvo za zdravje izpostavljata, da je sistematično in dolgoročno zmanjševanje bremena raka mogoče le s celovitim obvladovanjemLjubljana, 3. februarja - V petek bomo obeležili svetovni dan boja proti raku. Onkološki inštitut in ministrstvo za zdravje izpostavljata, da je sistematično in dolgoročno zmanjševanje bremena raka mogoče le s celovitim obvladovanjem, ki ga uresničujemo z državnim programom obvladovanja raka. Danes mineva tudi leto dni od predstavitve evropskega načrta s tega področja.
Decembra je vlada sprejela nov državni program obvladovanja raka za obdobje 2022-2026, katerega namen je vsem državljanom zagotavljati enakost v dostopu do kakovostnih zdravstvenih storitev na področju raka na vseh ravneh zdravstvenega sistema. Dokument zavezuje k okrepljeni primarni preventivi, k čim bolj enakim možnostim za zdrave izbire posameznika, s katerimi preprečujemo nastanek raka, k izvajanju dokazano učinkovitih presejalnih programov za raka, k čim zgodnejši diagnostiki raka ter dolgoročno čim boljšim izidom pri celoviti obravnavi raka, vključno s celostno rehabilitacijo in paliativno oskrbo, so v skupni izjavi navedli na Onkološkem inštitutu Ljubljana in ministrstvu za zdravje.
Vsako leto po svetu za rakom na novo zboli 17 milijonov ljudi, 10 milijonov jih umre. V Sloveniji zboli vsako leto 15.000 ljudi. Trenutno je rak v Sloveniji najpogostejši vzrok smrti pri moških in drugi najpogostejši pri ženskah. Več kot tretjino primerov raka je mogoče preprečiti. Drugo tretjino je ob zgodnjem odkritju mogoče pozdraviti.
Minister za zdravje Janez Poklukar je ob tem priznal, da je epidemija covida-19 pustila posledice: "Podatki registra raka kažejo, da smo med epidemijo odkrivali manj novih primerov raka kot pred epidemijo, celoten vpliv pa bomo realno lahko ocenili šele v prihodnjih letih."
Prav zato je Poklukar izpostavil pomen strateških usmeritev na tem področju. Državni program po njegovih besedah zavezuje k nadaljnji krepitvi primarne preventive. Tako bodo nadaljevali z izvajanjem obstoječih presejalnih programov, nove pa bodo uvajali na podlagi znanstvenih dokazov o njihovi učinkovitosti in smotrnosti.
Prav tako vzpostavljajo klinične registre najpogostejših rakov, ki bodo omogočali spremljanje kakovosti obravnave. Rezultati spremljanja kakovosti bodo podlaga za pripravo predlogov sistemskih sprememb za zagotavljanje najvišje možne kakovostne ravni obravnave bolnikov, z zagotavljanjem celostne rehabilitacije in paliativne oskrbe pa bodo po ministrovih napovedih izboljšali kakovost življenja bolnikov z rakom.
Namestnica koordinatorja državnega programa Sonja Tomšič pa je dodala, da bodo preko državnega programa več pozornosti namenili zlasti nadaljevanju vzpostavljanja oz. krepitvi mreže izvajalcev za področje onkologije v državi, spremljanju in zagotavljanju visoke kakovosti obravnave za vse bolnike ter nadgradnji aktivnosti za boljšo kakovost življenja bolnikov.
Nov državni program dodatno opredeljuje prenovljen in bolj operativen način vodenja programa, ki bo omogočal bolj pregledno, kompetentno in strokovno usmerjanje enega najkompleksnejših področij našega zdravstvenega sistema. Kot je navedla generalna direktorica Onkološkega inštituta Andreja Uštar, v tem trenutku potekajo aktivnosti za prenos koordinacije in upravljanja programa z ministrstva za zdravje na Onkološki inštitut, kjer naj bi se v kratkem začela s tem profesionalno ukvarjati manjša ekipa zaposlenih.
Ob svetovnem dnevu bo društvo Ko-RAK, kjer prav tako izpostavljajo pomen državnega programa in posameznih presejalnih programov, pripravilo konferenco za medije na temo eliminacije raka materničnega vrata in cepljenja proti HPV.