Ljubljana, 25. novembra - Nizka zdravstvena pismenost je močno povezana z višjo zbolevnostjo, umrljivostjo, pogostejšo rabo zdravstvenih storitev in višjimi stroški zdravljenja, je bilo slišati na današnjem strokovnem posvetu. Predstavili so tudi izsledke raziskave o zdravstveni pismenosti, ki je pokazala, da je skoraj polovica odraslih pri nas omejeno zdravstveno pismenih.

Vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec je v uvodnem nagovoru poudarila, da se je v času negotovosti, povezanih s pandemijo covida-19, še bolj izpostavila potreba po učinkovitem izboljšanju zdravstvene pismenosti ljudi.

"Poznavanje zdravstvenega sistema in razumevanje zdravstvenih informacij je postalo pomembnejše kot kadarkoli prej. Poenotenje informiranja o zdravju in skrbi zanj, je nujno na vseh ravneh političnega in zdravstvenega sistema v državi," so njene besede povzeli v sporočilu za javnost.

Iskanje zdravstvenih informacij, njihovo razumevanje, ovrednotenje in uporaba pri naših odločitvah, sprejemanje odgovornosti za te odločitve in zaupanje v možnost izboljšanja zdravja ter vedenje o tem, kam, na koga se obrniti v zdravstvenem sistemu, so ključne veščine zdravstvene pismenosti, pa je izpostavil vodja centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Rade Pribaković Brinovec.

"Nizka zdravstvena pismenost je močno povezana z višjo zbolevnostjo, umrljivostjo, pogostejšo rabo zdravstvenih storitev in višjimi stroški zdravljenja", je še opozoril.

Nacionalna raziskava o zdravstveni pismenosti v Sloveniji je pokazala, da je 48 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije omejeno zdravstveno pismenih, in da ima kar 60 odstotkov prebivalcev omejeno navigacijsko zdravstveno pismenost. "Raziskava je prva te vrste pri nas, in predstavlja enega izmed korakov k ukrepom in k nacionalni strategiji za dvig zdravstvene pismenosti," so izpostavili na ministrstvu.

Rezultati nacionalne raziskave digitalne zdravstvene pismenosti slovenskih študentov pa kažejo, da je raven digitalne zdravstvene pismenosti med slovenskimi študenti precej visoka. Četrtina jih ima težave pri iskanju informacij, ki jih zanimajo, nekoliko višji odstotek, nekaj manj kot 30 odstotkov, jih težko izbira med vsemi informacije, ki jih najdejo. Kar polovica pa jih ima težave pri oceni zanesljivosti informacij. Glede uporabe pridobljenih informacij se po navedbah ministrstva kaže visoka stopnja digitalne zdravstvene pismenosti.

Strokovno srečanje, ki se ga danes prek spleta udeležuje več kot 100 strokovnjakov iz 44 različnih institucij, organizira ministrstvo za zdravje v sodelovanju z NIJZ.