Ljubljana, 15. septembra - Nova strategija obvladovanja demence v Sloveniji 2020-2030 bo nadaljevala glavne cilje prve, to so zgodnja diagnoza bolezni, dostopnost do ustrezne obravnave in zdravljenja ter vzpostavitev usklajene podpore osebam z demenco, njihovim družinam in oskrbovalcem, je na današnji nacionalni konferenci povedala Nadja Čobal z ministrstva za zdravje.

Prvi nacionalni program za obvladovanje demence je bil napisan za obdobje 2016-2020, zato zdaj delovna skupina pri ministrstvu za zdravje pripravlja predlog drugega nacionalnega programa, to je strategije obvladovanja demence v Sloveniji za obdobje do 2030, je dejala Čobalova na drugi spletni konferenci. To je ob bližajočem se svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, 21. septembru, organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU ter Spominčico - Alzheimer Slovenija. Naslov konference z mednarodno udeležbo je Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji v luči nove realnosti.

Drugi nacionalni program za obvladovanje demence v Sloveniji izhaja iz dobrih rešitev prve strategije, te pa bo lahko tudi nadgradil s pomočjo mednarodnih dokumentov in orodij, ki so bili razviti po letu 2016. V novi strategiji na področju demence v Sloveniji je po navedbah Čobalove navedenih devet ciljev, ki sledijo ciljem Svetovne zdravstvene organizacije. Med drugim vključujejo osveščanje, zgodnjo diagnostiko, podporo svojcem po diagnozi, organizacijo strokovne podpore in zmanjševanje stigme.

Kot je izpostavila, je eden od teh ciljev vzpostavitev registra demence. To je po njenem mnenju zelo pomembno, ker brez ustreznih podatkovnih baz ni možno kakovostno in učinkovito načrtovati in izvajati nobene strateške zdravstvene politike, torej tudi strategije za obvladovanje demence. Spomnila je tudi, da je eden od ciljev nove strategije tudi spodbujanje raziskav o demenci in vzpostavitev nacionalnega centra za demenco.

Kot pomemben sestavni del nove strategije, ki jo pripravlja interdisciplinarna delovna skupina, v katero je vključeno tudi društvo Spominčica, je akcijski načrt ukrepanja za obdobje najmanj dveh let. Po oceni predsednice društva Štefanije Lukič Zlobec je zelo pomembno, da strategijo spremlja akcijski načrt, ki bo vseboval tudi oceno potrebnih finančnih sredstev.

V nadaljevanju je Janja Romih z ministrstva za delo, družin, socialne zadeve in enake možnosti opozorila na nekatere izzive na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji v luči nove realnosti. Poudarila je, da je bilo ob prvi strategiji leta 2016 oseb z demenco približno 30.000, ob pripravi zadnje govorimo že o 34.000 osebah z demenco. V prihodnosti po njenih navedbah lahko pričakujemo bistveno povečanje števila teh oseb, kar vpliva tudi na socialno varstvo in na povečanje oseb z demenco pri uporabnikih socialno varstvenih storitev in programov.

Na ministrstvu po njenih besedah že kar nekaj časa opažajo veliko povečanje števila oseb z demenco v domovih za starejše. Danes je takšnih oseb med stanovalci domov že med 70 in 80 odstotkov. Pri tem je izpostavila velik pomen socialno varstvenih programov, kot je na primer Program starejši za starejše in tudi vse pomembnejšo vlogo centrov za socialno delo pri denimo določitvi skrbnika za določen primer.

Kot enega največjih izzivov je omenila socialno varstvene storitve za osebe z demenco, ki morajo biti njim prilagojene. Prepričana je, da je za uspešno obvladovanje demence ključno usklajevanje vseh izvajalcev oz. resorjev tako na nacionalni kot lokalni ravni. "Vsi moramo upoštevati, da osebe z demenco imajo pravico živeti življenje s toliko samoodločanja in neodvisnosti, kolikor ji dopuščajo telesne in duševne zmogljivosti, da imajo pravico dobiti nasvet in podporo za čim bolj samostojno življenje," je še dodala Romihova.