Ljubljana, 16. marca - V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije so ob današnjem evropskem dnevu žil pozvali k zdravemu življenjskemu slogu, ki lahko bistveno zmanjša tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Prav tako so na današnji tiskovni konferenci pozvali, naj se ob težavah in simptomih kljub epidemiji ne odlaša z obiskom zdravnika.

Če je bil covid-19 pred dobrim letom "še na pol eksotična pljučnica", smo to bolezen po besedah predstojnika kliničnega oddelka za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Aleša Blinca v tem času že dodobra spoznali. Novi koronavirus, ki povzroča covidno bolezen, v telo vstopi skozi dihala, od koder pa se zelo hitro razširi tudi v žile. Kot je pojasnil Blinc, ima notranji žilni sloj veliko receptorjev za virusne bodice in s tem vstopnih mest za virus. Pri hudih oblikah covida-19 ne gre samo za pljučnico, ampak tudi za vnetje žil.

Poleg tega izkušnje kažejo, da imajo covidni bolniki več tveganja za koronarne bolezni, možgansko kap in arterijske zaplete. "Deloma zato, ker so strdki pri covidu-19 večji in jih je težje raztopiti, deloma pa zato, ker je organizem splošno prizadet zaradi težkega poteka bolezni," je naštel. Poleg tega imajo osebe, ki so covidno bolezen prebolele, povečano tveganje za nastanek žilnih bolezni.

Najpogosteje krvni strdki pri covidu-19 nastanejo na nožnih žilah, srcu in glavi, in sicer v nekaj primerih na 1000 bolnikov. Ob tem je Blinc komentiral tudi zaplete s strjevanjem krvi, ki so časovno sovpadali s cepljenjem proti covidu-19. Kot je dejal, je pojavnost tega zapleta nekaj primerov na milijon. Treba je narediti analizo posameznih primerov, a osebno bi ga presenetilo, če bi cepivo samo po sebi povzročalo krvne strdke, je dejal in dodal, da je cepljenje ključno, če se hočemo izviti iz primeža epidemije.

Rok Perme z oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in Združenja za žilne bolezni pa je opozoril na periferno arterijsko bolezen, ki zaradi oblaganja in mašenja arterij prizadene predvsem spodnje okončine. Leta 2010 je bilo na svetu več kot 200 milijonov ljudi s to boleznijo in po ocenah prizadene od tri do deset odstotkov populacije. Glavni dejavniki tveganja za nastanek te bolezni so kajenje, sladkorna bolezen, povišan holesterol in starost, je naštel.

Bolezen se kaže z bolečinami v mišicah nog, predvsem v mečih. Pojavijo se po določeni prehojeni razdalji in po kratkem počitku povsem izzvenijo. V primeru, da so zamašitve arterij nog zelo obsežne, pa lahko pride do tako hudo okrnjene prekrvavitve, da se pojavijo rane na prstih in stopalih oz. se razvije gangrena, je opozoril Perme. Velik delež bolnikov s periferno arterijsko boleznijo je brez simptomov, a ne glede na to imajo zelo veliko tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih vzrokov.

Bolezen se, kot je dejal Perme, k sreči diagnosticira enostavno in hitro v ambulanti družinskega zdravnika z določitvijo t.i. gleženjskega indeksa, ki je razmerje med vrednostjo krvnega tlaka v gležnju in na nadlakti. Prvi ukrep po postavitvi diagnoze je sprememba življenjskega sloga s prenehanjem kajenja, znižanjem telesnem mase, redno telesno aktivnostjo in uravnoteženo prehrano ter zmanjševanjem srčno-žilnega tveganja z zdravili. V hujših primerih pa prekrvavitev izboljšajo tudi z različnimi posegi.

Matija Cevc z oddelka za žilne bolezni in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je ob tem opozoril, da kajenje, ki je pomemben nastanek tveganja za koronarno bolezen, še bistveno bolj škoduje pri periferni arterijski bolezni, prav tako sladkorna bolezen, starost in povišan krvni tlak. Z izjemo starosti je značilno, da nanje vpliva življenjski slog, zato Cevc poziva k redni aerobni telesni dejavnost in uživanju mediteranske prehrane.

Ko nefarmakološki ukrepi ne zadoščajo, je potrebno tudi redno jemanje zdravil. Ob tem je izpostavil, da se na področju zdravljenja holesterola LDL v bližnji prihodnosti obeta novo zdravilo, ki se ga bo bo dajalo le vsakih šest mesecev in bi za 50 odstotkov znižalo raven holesterola LDL.