Prihajajoče volitve evropskih poslancev so znova velika priložnost za javno razpravo o prihodnosti Evrope in Evropske unije. To je obenem tudi priložnost, da problematiko zdravja, zdravstvenih sistemov in politik postavimo ponovno na sam vrh zastavljenih prioritet, saj gre za eno usodnejših vprašanj evropskega razvoja v prihodnje.

Evropsko združenje farmacevtskih podjetij (EFPIA) je zato pripravilo platformo in usmeritve z naslovom Zdravje in rast, ki jih podpiramo tudi v Mednarodnem forumu znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb in ki temeljijo na treh stebrih:
• prizadevanju za boljše rezultate zdravljenja,
• za stabilno financiranje zdravstva in
• vzdržen družbeni sistem.

EFPIA in Forum si bosta zato v javnih razpravah o bodoči usodi evropskega zdravja in zdravstva prizadevala za rešitve, ki bodo med seboj usklajeno zagotovile razvoj na navedenih treh ključnih področjih.

Zaradi tega želimo za začetek te razprave na temelju platforme ZDRAVJE IN RAST opozoriti evropske odločevalce o zdravstvu na naslednjih 10 ključnih dejstev o zdravstvu v Evropi:


1. Vsak Evropejec v svojem življenju povprečno preživi 18,4 leta z boleznimi in poškodbami, kar za celotno prebivalstvo Evrope pomeni 9 milijard let. Ta številka se je v absolutnem in relativnem merilu v obdobju 1990–2010 povečevala v vseh 28 članicah EU, razen v dveh. Zaradi tega je vse več Evropejcev omejenih pri njihovih dnevnih aktivnostih, kar vpliva na evropski ekonomski sistem, tako na mikro kot na makro ravni.

2. Kronične bolezni predstavljajo 75 odstotkov vseh stroškov (v vrednosti 700 milijard evrov) evropskih zdravstvenih sistemov in prinašajo 7-odstotno izgubo BDP-ja v nekaterih državah članicah EU. Vsi dejavniki tveganja za nastanek kroničnih boleznih (starost, urbanizacija itd) se bodo samo še krepili. Zgodnje in učinkovito jemanje zdravil izboljšuje rezultate zdravljenja in znižuje stroške v vseh sistemih.

3. Države članice EU (27) porabijo veliko večji delež socialnih izdatkov za zdravljenje bolezni in nadomestila za poškodbe kot pa za transfere za brezposelne. Zaradi tega so bolezni veliko večja obremenitev za nacionalne proračune kot brezposelnost.

4. Družbene spremembe – starajoče se prebivalstvo in vse bolj nezdravi življenjski slogi – pomenijo največje izzive za prihodnost. Staranje prebivalstva povečuje prevlado bolezni, ki jih to povzroča (predvidevamo dvakratno povečanje Alzheimerjeve bolezni v pozni fazi na 7,5 milijona ljudi v letu 2050), medtem ko bodo spremembe v načinu življenja povečale število na novo obolelih ljudi za rakom (400 tisoč novih bolnikov med 2010 in 2020).

5. Uspešnost zdravljenja se zelo razlikuje med posameznimi državami EU. V letu 2010 je bila razlika v pričakovani življenjski dobi med Španijo in Romunijo 9 let, kar izvira iz velikih razlik v dostopnosti do zdravstvenih storitev in zdravil.

6. Zdravila niso glavni vir povečanja stroškov zdravljenja. V zadnjem desetletju so bili stroški za zdravila manj kot 15 odstotkov vseh stroškov za zdravstvo v Evropi. Zaradi konkurenčnosti na trgu kot tudi zaradi omejevanja rasti stroškov je povprečna cena zdravil padla za 16 odstotkov od leta 2000, medtem ko so se povprečne cene proizvodov zvišale za 25 odstotkov.

7. Zdravje je globalni trg priložnosti za rast. Povpraševanje po zdravstvenih storitvah raste dvakrat hitreje kot povpraševanje v drugih ključnih panogah v Evropi. Več kot 70 odstotkov povečanja uporabe zdravil v letih 2011–2016 bo prišlo z rastočih trgov. To je tudi priložnost za rast vodilnih svetovnih podjetij, ki prihajajo iz Evrope.

8. Farmacevtski proizvodi pomenijo najboljši vzvod za trgovinsko ravnovesje v visokotehnoloških industrijskih sektorjih v EU. V letu 2012 je farmacevtska industrija ustvarila pozitivno trgovinsko bilanco v vrednosti več kot 54,4 milijarde evrov, s čimer je močno presegla druge visokotehnološke industrije kot telekomunikacije, elektronika itd.

9. Produktivnost zaposlenih je najvišja v farmacevtski industriji. Ta sektor močno prekaša druge vodilne industrije v dveh ključnih kazalcih, v dodani vrednosti na zaposlenega in pri dobičku na zaposlenega.

10. Evropske vlade zaostajajo za drugimi razvitimi območji, ko gre za njihove zaveze glede vlaganj v zdravstvene sisteme. Stroški evropskih držav za raziskave in razvoj v zdravstvu znašajo 0,07% BDP, kar je precej manj od ZDA (0,24%), Kanade (0,11%) ali Južne Koreje (0,08%).

Ključno za razvoj in blaginjo držav Evropske unije je, da poskrbimo za okolje, ki bo inovativnim farmacevtskim družbam še naprej omogočala vlaganje v raziskave in razvoj, saj to na eni strani prispeva k spodbujanju gospodarske rasti, na drugi pa zagotavlja inovativna zdravila, ki  aktivno prispevajo k obvladovanju kroničnih in drugih obolenj. Dolgoročno naravnane politike in razvojno usmerjeni ukrepi pomembno prispevajo k bolj zdravi družbi ter s tem k razvoju produktivnosti in konkurenčnosti Evropske unije in Slovenije.