New York, 5. septembra - Precepljenost otrok s cepivom proti davici, tetanusu in oslovskem kašlju je padla na najnižjo raven po letu 2008, so danes sporočili iz Unicefa. Pri organizaciji opozarjajo, da je izjemno nazadovanje na tem področju povzročila pandemija covida-19, vse več otrok po svetu pa tako ogrožajo smrtonosne bolezni, ki bi jih bilo mogoče preprečiti.

Svet je upal, da si bodo od pandemije covida-19, ki je povzročila največje nazadovanje na področju cepljenja v zadnjih treh desetletjih, obremenjeni programi rutinskega cepljenja otrok vsaj v lanskem letu opomogli in da bodo cepiva prejeli tudi otroci, ki jih v letu 2020 niso, so v izjavi za javnost zapisali pri Unicefu.

Namesto tega je precepljenost s cepivom proti davici, tetanusu in oslovskem kašlju padla na najnižjo raven od leta 2008. 19 milijonov otrok v letu 2019 ni prejelo enega ali več odmerkov tega cepiva v okviru rutinskih storitev cepljenja. Leta 2020 je bilo takih otrok 23 milijonov, lani pa 25 milijonov, od česar jih 18 milijonov ni prejelo niti enega odmerka omenjenega cepiva.

Pri organizaciji ob tem opozarjajo, da večina necepljenih otrok živi v državah z nizkimi ali srednjimi dohodki, največ v Indiji, Nigeriji, Indoneziji, Etiopiji in na Filipinih.

Stopnja precepljenosti s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam je lani padla na 81 odstotkov, kar je prav tako najnižja stopnja po letu 2008. S prvim odmerkom v letu 2021 ni bilo cepljenih 24,7 milijona otrok, kar je 5,3 milijone več kot v letu 2019, dodatnih 14,7 milijona otrok pa ni prejelo potrebnega drugega odmerka.

V primerjavi z letom 2019 lani 6,7 milijona otrok ni prejelo tretjega odmerka cepiva proti otroški paralizi, 3,5 milijona pa jih ni prejelo prvega odmerka cepiva proti HPV, piše v izjavi.

Poleg pandemije covida-19 so strmemu upadu precepljenosti otrok botrovali tudi drugi dejavniki, med drugim naraščanje števila otrok, ki živijo v konfliktnih in negotovih razmerah, kjer je dostop do cepljenja pogosto otežen. Pomembni dejavniki, povezani s pandemijo covida-19, so tudi naraščanje števila dezinformacij, motnje v storitvenih in dobavnih verigah, preusmeritev virov na prizadevanja za sanacijo kriznih razmer in zaščitni ukrepi, ki so omejili dostopnost do cepljenja.

Pri Unicefu opozarjajo, da bodo posledice vrzeli, ki je nastala na področju cepljenja, močno vplivale na življenja cele generacije otrok. To vrzel je po njihovi oceni mogoče zmanjšati le z večjim vlaganjem v programe cepljenja in z večjo predanostjo tem programom. Ponekod so se namreč po podatkih Unicefa upadanju precepljenosti uspešno izognili, na primer v Ugandi in Pakistanu.