Ljubljana/New York/Ženeva, 7. aprila - Danes je svetovni dan zdravja. Tokrat je posvečen trenutno najbolj aktualni javnozdravstveni temi - kako svet po pandemiji covida-19 vrniti v sprejemljive tirnice življenja, da bo bolj pravičen za vse in da bodo vsi ljudje in vse družbe uživali več zdravja in blaginje, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Letošnji svetovni dan je vstopna točka v proces, v katerem bo več pozornosti namenjene tematikam o neenakosti v zdravju in socialnih neenakostih, so navedli na NIJZ. Prizadevajo si, da bodo znali argumentirati potrebne ukrepe za izboljšanje stanja z različnih vidikov, denimo ekonomskega in socialnega. Želijo si, da bi njihove ugotovitve čim bolj upoštevali tudi politični odločevalci v vseh sektorjih, ki na različnih ravneh vplivajo na zdravje in blaginjo pri posameznih skupinah prebivalcev.

Pri varovanju in ohranjanju zdravja imajo pomembno vlogo izvajalci zdravstvene in babiške nege, ki so odločilni pri krepitvi zdravstvenega sistema, pa je poudarila zbornica zdravstvene in babiške nege - zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

Po besedah predsednice zbornice - zveze Monike Ažman podpirajo prizadevanja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za pravico do zdravja in zdravstvenega varstva za vse. A da bodo izvajalci zdravstvene in babiške nege lahko še naprej zagotavljali kakovostno in varno zdravstveno obravnavo vsem, potrebujejo ustrezne delovne pogoje in zadostno število kadra, je poudarila.

Na celjski območni enoti NIJZ pa so se osredotočili na zdravstveno stanje v savinjski regiji. Število umrlih na 100.000 prebivalcev upada, a je še vedno nad slovenskim povprečjem. Nad državnim povprečjem je tudi umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja. Poleg tega je regija med tremi z najvišjo stopnjo bolnikov s sladkorno boleznijo, ki imajo predpisana zdravila.

Mestna občina Velenje pa je svetovni dan izkoristila za povabilo občanom, da se kljub epidemiji individualno ukvarjajo s športnimi dejavnostmi. Telesna aktivnost namreč pomembno vpliva na odpornost, zmanjševanje stresa in kakovost življenja.

Ob svetovnem dnevu so se oglasili tudi v Združenih narodih (ZN). Generalni sekretar ZN Antonio Guterres meni, da bo treba med okrevanjem po pandemiji izvajati takšne politike in razporediti sredstva tako, da bodo vsi imeli enak dostop do zdravstvenih storitev. To pomeni doseganje trajnostnih razvojnih ciljev iz Agende 2030, je spomnil. Na tokratni svetovni dan se zavežimo, da bomo sodelovali na poti do zdravega in pravičnega sveta, je povabil.

WHO pa poziva voditelje po svetu k zagotavljanju boljših življenjskih in delovnih pogojev za vse. Med pandemijo covida-19 je po njihovih besedah postalo še bolj očitno, v kako različnih pogojih živimo. Nekatere skupine prebivalstva po svetu komaj pridejo skozi mesec, nimajo denimo dostopa do čiste pitne vode in do zdravstvenih storitev, zaradi česar po nepotrebnem trpijo, obolevajo za boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti, in prezgodaj umrejo.

Organizacija poziva, naj voditelji zagotovijo, da bodo imeli vsi prebivalci na voljo kakovostne zdravstvene storitve, ko jih potrebujejo. Pandemija je zelo prizadela vse države, vendar so jo najbolj občutili tam, kjer so že sicer bolj ranljivi in izpostavljeni boleznim ter imajo slabši dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev, je spomnila WHO.

Pri naslavljanju problemov je treba po njenem nasvetu tesno sodelovati s skupnostmi, da bi odpravili vzroke za težave. Vlaganja v primarno zdravstvo naj se povečajo, saj je to ključno za zagotavljanje zdravja vsem. Poleg tega je treba voditi evidence članov skupnosti denimo po spolu, dohodku in izobrazbi, uporabljati pa je treba najnovejše in zanesljive podatke. Poleg tega naj države sodelujejo med seboj, priporočajo.

Svetovni dan zdravja je 7. aprila, ker je bila na ta dan leta 1948 ustanovljena WHO.

​