Ljubljana, 29. oktobra (STA) - Luskavica oz. psoriaza je kronična avtoimunska bolezen, za katero so značilna vnetna žarišča na koži. Svetovni dan luskavice, ki ga zaznamujemo danes, poudarja, da je bolezen potrebno čim prej odkriti in zdraviti, tudi zaradi nekaterih pridruženih bolezni. Z luskavico po svetu živi 125 milijonov ljudi, v Sloveniji pa je bolnikov okoli 40.000.

Na strokovni konferenci, ki jo zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije prireja v okviru svoje 35-letnice delovanja, bodo podrobno obravnavali zakone o celostni zgodnji obravnavi, o socialnem vključevanju invalidov in o osebni asistenci, ki se bodo začeli uporabljati v prihodnjem letu.

Kot so ob svetovnem dnevu pojasnili v Društvu psoriatikov Slovenije, se luskavica najpogosteje pojavlja pri ljudeh med 20. in 40. letom starosti. S sabo prinaša tudi nekatere tvegane pridružene bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, zvišan krvni tlak in zvišane krvne maščobe, pri tretjini bolnikov pa tudi psoriatični artritis. Zgodnja diagnostika in hitro zdravljenje sta zato še posebej pomembna.

Luskavica nastane tako, da imunski sistem kože pomotoma sproži obrambni odziv. Pojavijo se zelo raznolike kožne spremembe, bolezen pa se najpogosteje kaže kot pordela koža, prekrita z luskami zlasti na komolcih, kolenih, ledvenem predelu in lasišču. Prizadene lahko tudi nohte, kožo na podplatih in dlaneh ter v genitalnem predelu.

Bolezenske spremembe so lahko omejene na manjše predele kože, lahko pa se razširijo in v redkih primerih zajamejo kožo celega telesa. Vzroki za nastanek luskavice niso povsem znani, med tiste, zaradi katerih nastane ali se poslabša bolezen, pa spadajo čustveni stres, kožne poškodbe, nekatere vrste okužb ter odziv telesa na določena zdravila in alkohol.

Raziskave so pokazale desetodstotno možnost, da bodo potomci zboleli za luskavico, če za njo trpi eden od staršev. Bolezen je potrebno zdraviti celostno, saj luskavica ni zgolj kožno obolenje, ampak resna sistemska bolezen. Bolniki z luskavico se soočajo tudi s predsodki v družbi. V društvu psoriatikov zato pripravljajo akcije ozaveščanja ljudi o bolezni.

Sicer lahko luskavica močno poslabša kakovost življenja, pogosto jo spremljajo tudi druge bolezni. Tako ima kar tretjina bolnikov z luskavico tudi psoriatični artritis, ki lahko, če ni dovolj zgodaj odkrit, povzroči trajne okvare sklepov ali celo invalidnost. Sodobna zdravila pa lahko bolnikom omogočijo, da bolezen ne le obvladujejo, ampak si povrnejo življenje na raven pred razvojem bolezni.

Namen zdravljenja luskavice je zmanjšati simptome in obvladovati vnetne procese v telesu. Zdravila tako pomagajo odstranjevati luske, gladiti kožo, upočasniti pretirano nastajanje kožnih celic ali zaustaviti vnetni proces. Vsa zdravila niso učinkovita pri vseh bolnikih. Zdravilo, ki pri eni osebi dobro učinkuje, je lahko pri drugi neučinkovito.

Da gre za zelo zahtevno bolezen, ki močno poslabša kakovost življenja, je prepoznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Maja 2014 je namreč njena generalna skupščina sprejela resolucijo o luskavici. Prepoznala jo je kot kronično, nenalezljivo, bolečo bolezen, ki močno omeji ali celo iznakazi bolnike in za katero ne obstaja dokončna ozdravitev.

Resolucija poudarja tudi psiho-socialno breme bolezni.