Ljubljana, 09. aprila (STA) - Preventivni programi in delo z ranljivi skupinami pomembno prispevajo k krepitvi zdravja. Progami pa dajo dobre rezultate le, če se izvajajo v lokalnem okolju. Zdravje najbolje krepimo tam, kjer živimo in delamo, so poudarili sodelujoči na prvi konferenci Zdrava povezava. Predstavili so programe, ki dopolnjujejo javne službe na področju zdravja.

Ministrstvo za zdravje sofinancira delovanje 85 programov 75 organizacij, ki delujejo na področju varovanja in krepitve zdravja. Sredstva so namenjena tako za delovanje programov kot ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem za mlade strokovnjake, je pojasnil minister za zdravje Aleš Šabeder. Izpostavil pa je tudi pomen sodelovanja z javnim sektorjem.

"Zdravstvo ima kar nekaj akutnih problemov, ki jih bomo skušali rešiti čim prej. Vendar ne smemo spregledati, da imamo na številnih področjih zdravja primerljive in ponekod celo boljše rezultate kot druge države po svetu," je poudaril minister. To je po njegovih besedah skupen uspeh zdravstva ter društev, združenj in nevladnih organizacij.

Minister je izpostavil izkušnje, ki jih je z delovanjem nevladnih organizacij pridobil kot generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. "Razmišljam, da bi na ministrstvu vzpostavili skupino, podobno svetu pacientov, ki uspešno deluje v UKC Ljubljana," je dejal in poudaril pomen takšnih programov. "Krepitev zdravja je ključna za vzdržnost zdravstvenega sistema in trajen razvoj naše družbe," je dodal.

Erika Lenarčič Stojanovič z ministrstva za javno upravo pa je poudarila pomen prostovoljskega dela. Predstavila je strategijo razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva, ki bo vzpostavljala spodbudno okolje za nevladne organizaciji, dolgoročno financiranje in krepila sodelovanje pri snovanju politik ter sodelovanje z gospodarstvom.

V ta namen vzpostavljajo proračunski sklad, iz katerega bodo financirali profesionalizacijo nevladnih organizacij, mentorstvo v prostovoljskih organizacijah in povezovanje nevladnih organizacij. Subvencionirali bodo okoli 100 mest v nevladnih organizacijah in 20 v prostovoljskih organizacijah, je napovedala.

Dolgoročno financiranje nevladnih organizacij omogoča dolgoročno načrtovanje programov, je pojasnila vodja projekte pisarne Centra nevladnih organizacij Slovenije Veronika Vodlan. "Omogoča jim daljše programe, ki imajo na koncu tudi boljše rezultate in prinašajo večji učinek, ne samo za njih, ampak predvsem za življenja ljudi," je povedala.

Monika Kosinska iz Svetovne zdravstvene organizacije pa je poudarila, da potrebe in izzive lokalne skupnosti najbolje razumejo tisti, ki živijo in delajo v tem okolju. Dobrih rezultatov po njenih besedah nikoli ne more doseči le javni sektor, ampak je za rezultate potrebno partnerstvo z civilnimi organizacijami in lokalno skupnostjo.