Ljubljana, 24. septembra - Ob današnjem svetovnem dnevu družinske hiperholesterolemije v društvu za zdravje srca in ožilja poudarjajo pomen pravočasnega odkrivanja in zdravljenja zapletov srčno-žilnih bolezni. Opozarjajo, da je v času pandemije covida-19 po vsem svetu opazno manj ljudi s srčnim infarktom, ki iščejo nujno medicinsko pomoč, pogosto pomoč iščejo tudi prepozno.

Družinska hiperholesterolemija je najpogostejša življenje ogrožujoča dedna motnja presnove, v Sloveniji jo ima ena oseba na 250 prebivalcev. V zadnjih letih v okviru presejalnega programa preiskave holesterola pri otrocih vsako leto odkrijejo vsaj 40 otrok s to motnjo, pri vsakem pa ima družinsko hiperholesterolemijo tudi eden od staršev in pa polovica sorojencev, so sporočili iz Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Ob tem so opozorili, da je pri nezdravljeni motnji napredovanje ateroskleroze pospešeno tako, da je ogroženost takih oseb več kot 13-krat višja kot med zdravimi vrstniki.

V društvu so Teden družinske hiperholesterolemije, ki so ga začeli deset dni pred današnjim svetovnim dnevom, podaljšali v Mesec družinske hiperholesterolemije in pripravili akcijo, v kateri do 16. oktobra v posvetovalnici za srce na Dalmatinovi 10 v Ljubljani brezplačno opravljajo meritve holesterola v krvi ter svetovanje. Tako lahko posamezniki, ki se morajo na posvet in meritve vnaprej naročiti, ocenijo, kakšno je njihovo morebitno tveganje in tveganje v njihovi družini ter dobijo koristne nasvete, kako ohraniti zdravo srce.

Pomen pravočasnega odkrivanja in zdravljenja zapletov srčno-žilnih bolezni, ki zelo pogosto prizadenejo prav ljudi z družinsko hiperholesterolemijo, so v društvu izpostavili tudi v luči pandemije covida-19. Mnogi namreč tudi ob zapletih pomoč iščejo prepozno, kar povzroča veliko dodatnih smrti ali slabših izhodov zdravljenja, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, so opozorili. Izpostavili so geslo vseevropske akcije: "Ko tvoje srce reče, pojdi! #JustGo.".

Kot so pojasnili v društvu, je treba ob pojavu alarmnih znakov, na primer bolečine za prsnico, ki ne mine v 10-15 minutah oziroma po dveh odmerkih nitroglicerina, pomisliti na možni akutni srčni infarkt, nato pa nujno hitro ukrepati s klicem nujne medicinske pomoči. "Če preiskave potrdijo, da gre za srčni infarkt, bo le hitro zdravljenje preprečilo ali omililo škodo na srčni mišici in s tem povečalo možnost preživetja in dobrega okrevanja," so navedli. Pozvali so, da pri nobeni od resnih zdravstvenih težav v času epidemije ne ostajajmo doma, ampak poiščimo zdravniško pomoč. Od vlade in zdravstvenih oblasti pa v društvu pričakujejo, da oblikujejo takšne ukrepe za obvladovanje covida-19, ki ne bodo še naprej odvračali akutnih bolnikov od iskanja nujne zdravniške pomoči.

Tudi predsednik društva Matija Cevc, sicer zdravnik na kliničnem oddelku za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je na novinarski konferenci prejšnji teden pojasnil, da je bilo v času epidemije bistveno manj pregledov zaradi možganske kapi, prav tako pa tudi več amputacij nog zaradi žilnih zapletov, ker so ljudje z obiskom zdravnika odlašali, dokler ni bilo prepozno. Urh Grošelj s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana je prepričan, da tu ne gre samo za nalogo oblasti, ampak se mora pomena pravočasnega obiska zdravnika zavedati vsak posameznik. Če začnejo bolezen zdraviti dovolj zgodaj, lahko po njegovih besedah ne le omogočijo posameznikom preživetje, ampak tudi preprečijo zaplete, ki jih lahko bolezen povzroča.