Ob prihajajočem tednu glavkoma v ospredju ozaveščanje o očesnih boleznih
Glavkom je očesna bolezen, ki je zaradi počasnega poteka brez težav za bolnika dobil ime tudi tihi uničevalec vida.Ljubljana, 3. marca - Letos bomo od 6. do 12. marca obeležili svetovni teden glavkoma. Glavkom je očesna bolezen, ki je zaradi počasnega poteka brez težav za bolnika dobil ime tudi tihi uničevalec vida. Če ga ne odkrijemo dovolj zgodaj, lahko napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu, kar je brez ustreznega zdravljenja tudi pogost vzrok za slepoto.
Oftalmologinja Barbara Cvenkel iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je na današnji novinarski konferenci sekcije za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije pojasnila, da je glavkom počasi napredujoča bolezen vidnega živca, ki povzroča odmiranje živčnih vlaken. Zaradi tega se pri osebah z glavkomom pojavijo izpadi v vidnem polju oziroma zamegljen vid, privede pa lahko tudi do slepote. Bolezen ostane pogosto neodkrita bodisi zaradi poteka bolezni brez simptomov bodisi ker je slabši vid zaradi starosti bolnika pripisan drugim boleznim.
Po njenih besedah je najpomembnejši dejavnik tveganja za pojav bolezni povišan očesni tlak, med drugimi pa tudi staranje in dednost glavkoma, lahko pa se ta pojavi tudi pri osebah s statistično normalnim očesnim tlakom. Z znižanjem očesnega tlaka z različnimi načini zdravljenja pa se lahko potek bolezni upočasni ali ustavi.
Po navedbi oftalmologa Tomaža Gračnerja iz UKC Maribor je glavkom v razvitem svetu drugi najpogostejši vzrok za nastanek slepote, s starostjo pa verjetnost za njegov razvoj raste. Bolezen zmanjšuje kakovost življenja bolnikov, ker ti ne vidijo dobro, so občutljivi na svetlobo, imajo težave pri globinskem vidu, pri prehajanju s svetlega na temno in obratno, podaljša se jim čas adaptacije na sprejemanje slike, s tem pa vpliva bolezen tudi na sposobnost vožnje.
Kot je pojasnil Gračner, so bolniki lahko omejeni tudi pri izvajanju poklica, velikokrat pa je poslabšan vid zaradi glavkoma vzrok za invalidsko upokojitev. Ker je zgodnja diagnoza ključna za preprečitev napredovanja bolezni, je priporočen očesni pregled pri slabovidnih okoli 35 leta, pri normalno vidnih pa okoli 40 leta starosti, je povedala Cvenkelova. Po njenih besedah se v primeru prirojenega glavkoma ta lahko pojavi tudi pri otrocih.
Priporoča temeljit pregled vida, saj po njenih besedah samo meritev očesnega tlaka ne zadošča. "Visok očesni tlak je sicer eden od pomembnih dejavnikov tveganja za razvoj glavkoma, ni pa diagnostični kriterij. Poleg meritve očesnega tlaka in mikroskopskega pregleda potrebujemo še dober pregled očesnega ozadja, in če je kaj sumljivega na izgledu živca, tudi preiskavo vidnega polja."
Cvenkelova je zagotovila, da imamo v Sloveniji dostopne vse najsodobnejše terapije za zdravljenje tudi najbolj zahtevnih oblik glavkoma. Gračner pa je pojasnil, da je zdravljenje mogoče z zdravili, s kapljicami, z lasersko ali kirurško terapijo, hkrati pa je za uspeh potrebno tudi bolnikovo sodelovanje in razumevanje zdravljenja.
"Ker približno 50 odstotkov bolnikov sploh ne ve, da imajo glavkom, ne vemo točno, koliko jih je v Sloveniji. Ocenjujemo, da tudi pri nas približno polovica primerov ostane neodkrita. Na podlagi različnih študij ocenjujemo, da ima v populaciji od 40 do 80 let glavkom približno od 2,5 do 3 odstotke ljudi. Po 80. letu pa se pogostost bolezni zelo poveča, ocenjujemo, da jih je med 8 in 12 odstotkov," je povedal Gračner.
Po podatkih Svetovnega združenja za glavkom je danes na svetovni ravni okoli 80 milijonov ljudi z glavkomom, zaradi staranja prebivalstva pa naj bi do leta 2030 glavkom imelo več kot 95 milijonov ljudi po vsem svetu.