Ljubljana, 4. junija - V Sloveniji danes tradicionalno obeležujemo dan krvodajalstva kot spomin na ta dan leta 1945, ko so bile v Sloveniji odvzete in shranjene prve enote krvi. Ob tem dnevu so na Rdečem Križu Slovenije opozorili, da se potrebe po krvi z vračanjem zdravstva v stare tire delovanja znova povečujejo, in predvsem mlade pozvali k njenemu darovanju.

Po podatkih Zavoda RS za transfuzijsko medicino imamo v Sloveniji 62.000 krvodajalcev, od katerih jih 60 odstotkov kri daruje enkrat na leto, 28 odstotkov dvakrat, 10 odstotkov trikrat, dva odstotka pa štirikrat na leto. Da bi zadostili vsem potrebam, jih mora kri v povprečju darovati od 300 do 350 dnevno. 34 odstotkov darovalcev je žensk, 66 odstotkov pa moških. Letno opravijo 97.000 odvzemov krvi, od tega 45 odstotkov na terenskih akcijah.

Za pridobivanje in zagotavljanje zadostnega števila krvodajalcev je pri nas zadolžen Rdeči križ Slovenije, ki je tudi organizator krvodajalskih akcij na državni ravni. Za zbiranje, predelavo, testiranja ter oskrbo s krvjo in krvnimi pripravki pa je zadolžena transfuzijska služba. Slednjo sestavljajo zavod za transfuzijsko medicino s pripadajočimi centri za transfuzijsko dejavnost, Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor in Transfuzijski center Splošne bolnišnice Celje.

Kot je v poslanici ob dnevu krvodajalstva v Sloveniji zapisala predsednica Rdečega Križa Slovenije Vesna Mikuž, je darovanje krvi plemenito in humanitarno dejanje, najvišja vrednota pomoči, ki ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Pomembno se ji zdi, da se v krvodajalstvo vključi čim več mladih, "da lahko nadaljujemo nemoteno in vzorno preskrbo s krvjo, ki je ključnega pomena za delovanje zdravstvenega sistema v Sloveniji".

Spomnila je, da se po epidemiji koronavirusa zdravstvo vrača v normalno delovanje, s čimer se povečuje število posegov, kjer je potrebna kri, zato se potrebe povečujejo. Predvsem mlade je pozvala, naj darujejo kri.