Na okrogli mizi poudarili pomen primarnega zdravstva in posvarili pred privatizacijo zdravstva
Ambulante družinske medicine so srce zdravstva, saj bolnika poznajo in vodijo skozi daljši čas, je bilo slišati na okrogli mizi o zdravstvenem sistemu po pandemiji covida-19Ljubljana, 29. novembra - Ambulante družinske medicine so srce zdravstva, saj bolnika poznajo in vodijo skozi daljši čas, je bilo slišati na okrogli mizi o zdravstvenem sistemu po pandemiji covida-19, ki ga je organizirala pisarna evropske poslanke Irene Joveve. Poudarili so pomena primarnega zdravstva in posvarili pred privatizacijo zdravstvenega sistema.
Direktor Zdravstvenega doma (ZD) Kamnik Sašo Rebolj je poudaril, da je prednost javnega zdravstvenega sistema v tem, da je dostopen za vse. Javni zdravstveni sistem ni vezan na izvajanje le komercialno zanimivejših programov, kar je po Reboljevi oceni za posamezne zdravstvene zavode lahko slabo, a hkrati dobro za bolnike. Ob tem je izpostavil skrb, da bi lahko v primeru privatizacije zdravstvenega sistema javni zdravstveni zavodi izvajali zamudne in slabo donosne zdravstvene storitve, zasebni pa storitve, ki so donosnejše.
Po Reboljevi oceni bi morali v primarnem zdravstvenem varstvu prevetriti pričakovanja do posameznih ekip. "Odhodi v zdravstvu niso vezani izključno na plače ampak tudi na delovne pogoje," je izpostavil Rebolj. Dodal je, da storitve v zdravstvu "niso delo po tekočem traku". Po Reboljevem mnenju bi bil potreben razmislek in načrtovanje glede vrste in števila kadrov, ki bodo v zdravstvu potrebni v prihodnosti.
V času pandemije se je javni zdravstveni sistem izkazal kot najbolj učinkovit, je ocenila epidemiologinja Nina Pirnat, ki je ob tem izpostavila, da bi bilo treba spremeniti način financiranja zdravstvenih storitev.
Po njenih besedah bi se bilo v primarnem zdravstvenem varstvu treba lotiti organizacije. Opomnila je, da so v zadnjih letih v ambulantah družinske medicine določene kompetence zdravnikov prevzele t. i. referenčne medicinske sestre, a se je ta sprememba ponekod prijela, drugje pa še ne.
Pirnatova ocenjuje tudi, da bi bilo treba pogledati na razmerja med posameznimi zdravniki in se pogovoriti o prilagajanju plačnega sistema v zdravstvu.
Po besedah vodje centra za krepitev zdravja ZD Maribor Nataše Vidnar si medicinske sestre želijo vidnega mesta pri odločanju. Izpostavila je cepljenje proti covidu-19, kjer medicinske sestre naročajo cepiva, vabijo bolnike, organizirajo cepilna mesta in na koncu bolnike tudi cepijo. "Pa je vseeno naša vloga samo izvedbena," je povedala Vidnarjeva.
Evropska poslanka Irena Joveva (LMŠ/Renew) je opomnila, da je privatizacija pomembna tema, ki razdvaja družbo. Zdravstveni sistemi držav članic Evropske unije se sicer razlikujejo in se delijo na tiste, ki so osnovani na shemah zaposlitvenega zavarovanja, in tiste, ki so financirani s splošno obdavčitvijo. Ne eden ne drugi nista imuna na politične in lobistične pritiske, je poudarila Joveva.
Po njenih besedah se v politični skupini Renew zavzemajo za "odmik od privatizacije" in upe polagajo v Evropsko zdravstveno unijo, za katero upajo, da se bo sčasoma preoblikovala v enoten model zdravstva za vse države članice. Doslej je imela vsaka država članica EU namreč možnost sama oblikovati svoj zdravstveni sistem. Zaradi dogajanja v povezavi s pandemijo covida-19 pa je Joveva izrazila upanje, da se bodo sistemi držav sčasoma poenotili.