Ljubljana, 14. septembra - Letno okoli 5000 ljudi doživi srčni infarkt. Ti potrebujejo rehabilitacijo, ki pa ne sme biti kratkotrajna, ampak mora biti vseživljenjska, so danes poudarili na novinarski konferenci ob 40- letnici društva Koronarni klub Ljubljana.

Osnova dejavnost društva je vseživljenjska rehabilitacija srčno-žilnih bolnikov in preprečevanje bolezni srca in ožilja. Njegova predsednica Petra Simpson Grom pa je ob današnji predstavitvi dela izpostavila tudi, da si želijo izboljšati položaj bolnikov, hkrati pa sistemsko izboljšati tudi delovanje svoje organizacije.

Na današnjem dogodku so posebno pozornost namenili pomenu vseživljenjske rehabilitacije po akutnem koronarnem dogodku. "Rehabilitacija ni trenutek v življenju posameznika, ko se mora soočiti z boleznijo in ko se mora soočiti z zdravljenjem. Rehabilitacija ne pomeni 14-dnevno ali trimesečno zdravljenje v ambulantnem okolju, ampak je to vseživljenjski proces," je izpostavil predstojnik kliničnega oddelka za srčno-žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Borut Jug.

"Vključitev v program kardiovaskularne rehabilitacije, ki jo svojim članom nudi Koronarni klub Ljubljana, omogoča izboljšanje preživetja in življenjske kakovosti ter zmanjšuje tveganje za vnovični infarkt in smrt," je še dodal.

Svojo izkušnjo s premagovanjem srčno-žilne bolezni je delil tudi član ljubljanskega društva Aleš Sterle, ki je poudaril, da sta mu pomoč in rehabilitacija, ki ju nudi klub pomagali, da se je ponovno postavil na noge.

Po podatkih predsednika Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije Janeza Polesa je v Sloveniji 17 koronarnih klubov s 3800 člani. "To je veliko, po moji oceni pa bistveno premalo. V svetu namreč velja, da sta sodobna medicina in tehnologija sposobni rešiti akutni problem srca ali dogodek na srcu, ampak če potem temu ne sledita ambulantna in vseživljenjska rehabilitacija, je to nedokončana zgodba," je povedal Poles. Opozoril pa je tudi na odgovornost zdravnikov, saj je bolnike treba na tovrstno rehabilitacijo napotiti.