Ljubljana, 18. novembra - Namen evropskega dneva antibiotikov, ki ga zaznamujemo danes, je ozaveščanje, da antibiotiki ob neprimerni uporabi izgubljajo učinkovitost v boju proti bakterijam. Pri njihovi uporabi moramo zato biti kljub izjemnemu pomenu, ki ga imajo v medicini, previdni.

Odpornost proti antibiotikom je sposobnost bakterij, da se borijo proti delovanju enega ali več antibiotikov. Proti antibiotikom ne postanejo odporni ljudje in živali, temveč bakterije, ki se nahajajo v njih, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Breme okužb z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom, je primerljivo tistemu, ki ga povzročajo gripa, tuberkuloza in HIV/aids skupaj. Vsako leto zaradi okužbe z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom, umre 33.000 ljudi.

V Evropi je 75 odstotkov zdravstvenega bremena zaradi bakterij, odpornih na antibiotike, posledica okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo. To bi bilo mogoče zmanjšati z ustreznimi ukrepi za preprečevanje in obvladovanje okužb, pa tudi z usmerjeno rabo antibiotikov v zdravstvenih ustanovah.

Pred odkritjem antibiotikov je po navedbah Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) na tisoče ljudi umrlo zaradi bakterijskih bolezni, kot sta pljučnica ali okužba po operaciji. Odkar so odkrili in uporabili antibiotike, je vse več bakterij, ki so bile prvotno dovzetne, postale odporne in razvile številna različne mehanizme za boj proti antibiotikom. Ker se odpornost povečuje in je bilo v zadnjih letih odkritih malo novih antibiotikov, je odpornost na antibiotike ena glavnih groženj javnemu zdravju.

Brez antibiotikov bi se lahko vrnili v obdobje pred odkritjem antibiotikov, ko presaditev organov, kemoterapija raka, intenzivna nega in drugi medicinski postopki ne bi bili več mogoči. Bakterijske bolezni bi se širile in jih ne bi bilo več mogoče zdraviti, opozarja ECDC.

Zdravstvena stroka zato poziva, da antibiotike uporabljamo preudarno in samo takrat, ko se res nujno potrebni. Odgovorno jemanje antibiotikov pomeni, da se pred njihovim jemanjem vedno posvetujemo z zdravnikom. Pomembno je, da antibiotikov ne jemljemo v napačen namen ali nepravilno. Antibiotike jemljemo le takrat, kadar nam jih predpiše zdravnik in upoštevamo navodila zdravnika o načinu njihove uporabe, tako da bodo učinkovali tudi v prihodnje. Ostankov antibiotikov ne hranimo in če dobimo več odmerkov, kot nam jih je bilo predpisanih, se o odstranjevanju ostankov zdravil posvetujemo s farmacevtom.

Slovenija je v zadnjih letih pri ambulantnem predpisovanju zmanjšala porabo antibiotikov, pri bolnišničnem predpisovanju pa ne dovolj in še odstopa od zastavljenih ciljev, je ob tednu ob svetovnem tednu ozaveščanja o smotrni rabi antibiotikov, ki se začenja danes, izpostavil član Komisije za smiselno porabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji Milan Čižman. Predpisovanje antibiotikov bi lahko zmanjšali predvsem pri zdravljenju zgornjih dihal in bronhitisa pri otrocih ter s postavljanjem natančnih diagnoz bolezni.

Sicer Slovenija sodi v boljšo tretjino med EU državami glede predpisovanja antibiotikov. Najmanj antibiotikov predpisujejo na Nizozemskem, največ pa v Grčiji.

Prvi in še danes najbolj uporabljen antibiotik penicilin je odkril škotski raziskovalec in zdravnik Alexander Fleming, in sicer po naključju. Za odkritje in njegovo izolacijo ter produkcijo je skupaj z dvema drugima znanstvenikoma prejel tudi Nobelovo nagrado.