Ljubljana, 12. oktobra - Danes obeležujemo svetovni dan revmatikov. V Sloveniji z vnetno revmatično boleznijo živi med 40.000 in 60.000 ljudi. Bolnikov z revmatizmom pa je okrog 230.000. Za eno od vrst revmatskih bolezni lahko zbolijo ljudje ne glede na spol in starost. Četudi gre za kronične bolezni, ki trajajo vse življenje, lahko bolniki z njimi živijo kakovostno.

K temu pripomorejo zdrav življenjski slog, zdravljenje in čim hitrejša diagnoza. Revmatiki se soočajo s kronično bolečino, vnetji, okorelostjo in izgubo funkcije sklepov, prvi simptomi bolezni pa so lahko zelo raznoliki. Kot je na novinarski konferenci Društva revmatikov Slovenije pojasnil revmatolog Matija Tomšič, so lahko simptomi revmatske bolezni poleg pogostejših bolečin v sklepih in hrbtenici tudi povišana temperatura, kožni izpuščaji in nepojasnjeni splavi pri mladih ženskah.

"Življenjska doba bolnikov z revmatitisom je bila nekoč 10 let krajša kot pri zdravi populaciji, zdaj pa živijo enako dolgo, če imajo umirjeno bolezen, kažejo raziskave. Umirjena bolezen pa je možna samo, če jemljejo zdravila," je povedal Tomšič. Ob tem je bolnike pozval, naj poslušajo zdravnike in jemljejo zdravila. Ta so v Sloveniji dobro dostopna.

Revmatolog Anton Ambrožič pa je poudaril, da lahko bolniki za obvladovanje bolezni veliko naredijo tudi z gibanjem in zdravo prehrano. Nezdrav življenjski slog lahko namreč pripomore k razvoju revme in priključitve še drugih kroničnih bolezni, poleg tega pa raziskave kažejo, da se bolniki z vnetno revmatsko boleznijo in nezdravim življenjskim slogom slabše odzivajo na zdravljenje.

Za revmatske bolezni je značilna pospešena izguba mišične mase, kar lahko vodi do nemobilnosti in odvisnosti od drugih. Izgubo mišične mase lahko bolniki upočasnijo z zadostnim vnosom beljakovin in gibanjem, je zato svetoval Ambrožič. Pomen telesne vadbe je izpostavila tudi fizioterapevtka Anita Jaklič, ki fizioterapijo priporoča čim prej, lahko tudi pred postavljeno diagnozo.

V društvu revmatikov so ob letošnjem dnevu bolnikov z revmatizmom še posebej opozorili na ankilozirajoči spondilitis, ki se pojavlja tudi pri mladih ljudeh in velja za enega zahrbtnejših tipov revmatskih bolezni. Diganoze so pogosto pozne, saj se ta bolezen pri polovici obolelih sploh ne kaže v krvi, kaže pa se v bolečinah v hrbtu, ki jih ima kar 20 odstotkov slovenske populacije, je dejal Tomšič.

Na področju postavljanja diagnoze ankilozirajoči spondilitis smo po njegovi oceni v Sloveniji "veliko prepočasni", saj od pojavitve težav do diagnoze v povprečju traja 32 mesecev, medtem ko smo pri postavljanju diagnoz za nekatere druge revmatske bolezni med najboljšimi v Evropi. Tomšič je poudaril, da sicer diagnosticiranje in pregledi glede revmatskih boleznih v Sloveniji potekajo enako hitro kot pred covidom-19.