Strokovnjaki izpostavili pomen tehnologije ter dostopa do zdravil in sodobnih medicinskih pripomočkov za boljšo obravnavo sladkornih bolnikov

STAklub je 16. junija 2020 v sklopu spletnih pogovorov organiziral pogovor o obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo med epidemijo COVID-19, ki smo ga v Mednarodnem forumu znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih podjetij tudi podprli. Po podatkih NIJZ je v Sloveniji okoli 175.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, pri čemer ima večina diabetikov sladkorno bolezen tipa 2. Gostje pogovora so bili prof. dr. Andrej Janež, dr. med., predstojnik klinike KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove, UKC Ljubljana, prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. in predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na pediatrični kliniki v Ljubljani, Jana Komel, dr. med., vodja specialističnih ambulant za diabetike ZD Koper in Alojz Rudolf, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije.

Pogovor s strokovnjaki je tekel predvsem v smeri iskanja odgovorov, kako se je spremenila obravnava bolnikov s sladkorno boleznijo v času epidemije. V diabetoloških ambulantah so si pomagali s telefonskimi in video klici, ob tem pa so zdravniki izpostavili tudi pomen dostopa do zdravil in sodobnih medicinskih pripomočkov, ki bolnikom olajšajo spremljanje kronične bolezni. Za uspešno zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo je torej ključnega pomena, da se vsem bolnikom omogoči enaka možnost dostopa do zdravil in modernih tehnologij ter dostopnost do diabetologa. Pri tem bo pomembno vlogo odigrala tudi stroka, vključno s farmacevtskimi družbami, ki nenehno vlaga in razvija tako nove načine zdravljenja, kot nova, bolj učinkovita zdravila zoper to bolezen.

Dotaknili pa so se tudi vprašanja kaj bi bilo potrebno nadgraditi v zdravstvenem sistemu, da bi se zagotovila nemotena obravnava oseb s sladkorno boleznijo. Dr. Battelino je pri tem izpostavil pomen in prednosti senzorja za kontinuirano merjenje glukoze, tako za bolnika, kot za zdravstveno blagajno, pozval pa je tudi k vzpostavitvi profesionalnih platform za obravnavno bolnikov na daljavo, s katerimi so v nekaterih ambulantah uspeli preprečiti prevelike zaostanke.

Dr. Komelova je opozorila, da bolniki povsod niso imeli enakega dostopa do zdravnika. Veliko diabetoloških ambulant je bilo zaprtih, ljudje pa so se zato obračali tudi na svoje osebne zdravnike. V pogovoru je bilo izpostavljen vpliv na število pregledov v času epidemije, ki je se v tem času zmanjšalo. Zato bi bilo smotrno nastali manko pregledov oseb sladkornih bolnikov nadoknaditi z dodatnimi ambulantami za boljšo urejenost sladkorne bolezni.

Pomoč in nasvete pa so bolniki po besedah Alojza Rudolfa iskali tudi pri različnih društvih. Ker so društva svoje prostore med epidemijo povečini morala zapreti, so s člani komunicirala prek telefonov, spletnih strani in družbenih omrežjih. Pri tem ne moremo mimo telemedicine, ki lahko v takšnih razmerah učinkovit in primeren pristop pri obravnavi bolnikov. Kljub napredku, ki ga je telemedicina doživela v zadnjih letih, pa z njo zaenkrat še ne moremo v celoti nadomestiti obiska pri zdravniku.

Urejen sistem obravnave in zdravljenja sladkorne bolezni torej prinaša dolgoročne koristi, v kolikor smo kot družba pripravljeni kratkoročno investirati v izboljšanje sistema obravnave ter večjo dostopnost do zdravil in novih tehnologij, s katerimi bosta obravnava in zdravljenje sladkorne bolezni učinkovitejša.

Povezava do celotnega spletnega pogovora: https://livestream.com/accounts/564247/events/7618799/videos/207530535/player