Ljubljana, 11. oktober 2016 – Oblikovanje politik v zdravstvu in odločitve o vključevanju in financiranju inovacij bi za vzdržnost in kakovost zdravstvenega sistema morale biti podprte z dokazi na vseh področjih, zbiranje podatkov povezano med institucijami, izsledki pa dostopni širše, tudi uporabnikom zdravstvenih storitev.

Demografski kazalci in vedno večje odstopanje med potrebami in razpoložljivimi finančnimi viri so eden ključnih izzivov zdravstvene politike. Da finančni viri ne zadoščajo za vse zdravstvene tehnologije, ki so na voljo in še manj za vse, ki prihajajo, je že nekaj časa realnost našega zdravstvenega sistema. Zato je toliko bolj pomembno, da so odločitve dobro pretehtane in sprejete na podlagi različnih podatkov o njihovi učinkovitosti in ekonomičnosti njihove uvedbe v najširšem smislu. Na 5. strateški konferenci Vrednost inovacij, ki je potekala danes v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, so se oblikovalci zdravstvenih politik, predstavniki institucij, ki podatke zbirajo, hranijo in obdelujejo ter bolniki oziroma civilna družba strinjali, da je na določenih področjih podatkov v obliki študij in registrov dovolj, na drugih pa še veliko prostora za boljše spremljanje zdravstvenih izidov in s tem povezano smotrno nadaljnje odločanje.

Svoje poglede na zbiranje in pomen podatkov pri odločanju o uvajanju in financiranju inovacij v zdravstvu sta uvodoma podala predsednik Državnega sveta Mitja Bervar in predsednik Odbora za zdravstvo Tomaž Gantar. Predsednik Državnega sveta je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil pomen informiranosti kot temelja oblikovanja vsebinskih podlag za nadaljnje odločanje, pri čemer so pomembne kakovostne in pravočasne informacije, saj sicer postane zdravstvena politika neučinkovita in celo izvor konfliktov. O vlogi Državnega sveta pri tem je povedal, da se je ta v praksi izkazal kot institucija, ki tesno sodeluje s civilno družbo. Predsednik Odbora za zdravstvo Tomaž Gantar meni, da smo končno prišli do točke, ko se bo treba odločiti, kako naprej in poiskati rešitve za trenutno stanje v zdravstvenem sistemu, da bomo lahko ponosni na rezultate, tako kot smo danes, tudi čez deset ali petnajst let. Seveda pa to pomeni tudi obsežnejše investiranje, tudi zaradi povečevanja števila bolnikov z nenalezljivimi boleznimi.

Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Sandra Tušar je poudarila, da dokazi, podatki in prave metode v proces odločanja in oblikovanje politik v zdravstvu vnašajo racionalnost, doslednost in sistematičnost. Podobno kot Tomaž Gantar je opozorila tudi, da se bodo odločitve, ki se sprejemajo danes, zrcalile v zdravstvenih parametrih prihodnosti. Zato je prav, da se v procesih odločanja vedno vprašamo, katere dokaze uporabiti, kdaj jih smiselno vključiti v proces. Opozorila je tudi na dejstvo, da se zbirajo številni podatki z različnih področij zdravstva, da pa žal povezanost med njimi ni optimalna. Ministrstvo je po besedah Tušarjeve odprto za predloge, ki bodo izboljšali proces povezovanja različnih podatkovnih in informacijskih baz. Pri uvajanju elementov HTA – v angleščini Health Technology Assesment – vrednotenje zdravstvenih tehnologij v procese odločanja, pa vidi Ministrstvo za zdravje skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje v krovni, usklajevalni vlogi med različnimi deležniki.

Mircha Poldrugovac z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opozoril na pomembnost in način vključevanja različnih deležnikov v razpravo. Proces z dokazi podprtega odločanja se namreč pogosto spremeni v konfrontacijo, v debato namesto potrebnega dialoga. Poudaril je priložnost, ki jo ponuja EVIPNet (Evidence-informed Policy Network) za krepitev mehanizmov za prenos znanja in spodbujanje z dokazi podprtega odločanja ter potencial za zapolnitev vrzeli med raziskovalci in odločevalci. Vse z namenom, da so izhodišča za odločanje kakovostna in uporabna.

V procesu (so)odločanja je vse bolj zaželena in sprejeta tudi vloga bolnikov, a je glas civilne družbe v praksi pogosto preslišan in kar se tiče možnosti zagotavljanja različnih podatkov tudi podcenjen. Matija Cevc, predsednik izvršnega odbora Mreže nevladnih organizacij s področja javnega zdravstva 25 x 25, vidi vlogo nevladnih organizacij ravno v dajanju pobud odločevalcem, vzpostavljanju dialoga in izmenjavi dobrih praks. Za optimalno zagovorništvo bolnikov pa je nujna tudi dostopnost do podatkov oziroma do izsledkov. Kot je opozoril Cevc, platforma podatkov obstaja, a je treba biti strokovnjak, da si z njimi dejansko lahko kaj pomagamo, saj so podatki razdrobljeni, za resnično dostopnost podatkov pa je potrebno tudi določeno znanje, zato si bolniki z njimi ne morejo pomagati.

Na okrogli mizi, kjer sta poleg naštetih gostov sodelovala tudi Stanislav Primožič z Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke in Marjan Sušelj, v.d. direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje, so se sodelujoči strinjali, da je veliko podatkov že na voljo, na veliko področjih bi jih še bilo smiselno spremljati, glavni izziv pa predstavlja njihova povezljivost. Vsi so izrazili upanje, da se bo z uvajanjem elementov HTA v odločanje izmenjava informacij optimizirala. Evropska unija vsem državam članicam nalaga tudi ustanovitev organa za vrednotenje zdravstvenih tehnologij in njegovo vključenost v evropsko mrežo, a kot je opozoril Stanislav Primožič, za zdaj ostaja odprto vprašanje, kdo bo prevzel in vodil vpeljavo HTA na nacionalnem nivoju. Sogovorniki so se strinjali, da bo izbira inovacij v zdravstvu vedno večja, a potrebe zavarovancev rastejo veliko hitreje kot možnosti uvajanja novih zdravstvenih tehnologij, obenem je na voljo relativno malo denarja za njihovo vključevanje v sistem javnega financiranja. Trenutno je po besedah Tomaža Gantarja zaradi drugih perečih vprašanj razprava o uvajanju inovacij ne glede na dokaze in argumente med odločevalci nekoliko v ozadju.

Profesor Nils Wilking s švedskega Karolinskega inštituta je predstavil najnovejše poročilo in pregled oskrbe bolnikov z rakom v Evropi in Sloveniji ter primerjavo s prejšnjim poročilom. Zanimivo je, da je kljub povečani incidenci raka v Evropi za 30 odstotkov med letoma 1995 in 2012 zahvaljujoč uvajanju novih terapij smrtnost narasla le za okrog 11 odstotkov, ob tem pa se je podaljšal tudi čas preživetja. Stroški oskrbe in zdravljenja raka so v povprečju ostali na enaki ravni, to je 6,7 odstotkov od sredstev, namenjenih za zdravstvo. Njegovo poročilo med drugim govori tudi o različni dostopnosti do zdravil in terapij v različnih državah ter močno v prid smiselno zastavljenemu in transparentnemu zbiranju in obdelovanju podatkov o obolevnosti in zdravstvenih izidih. Področje onkologije postaja zaradi novih zdravstvenih tehnologij vse bolj kompleksno, zato je zaradi vzdržnosti zdravstvenega sistema potrebno najti trajne rešitve za njihovo financiranje, v katere je trebe vključiti vse deležnike.

Podatki, ki se zbirajo prek različnih javnih institucij, programov, študij in raziskav ter tudi skozi strukture civilne družbe, so odličen in potreben vir informacij za napovedovanje trendov in pregled nad dokazi o učinkovitosti posameznih inovativnih terapij ter s tem kar najbolj učinkovito in utemeljeno uvajanje inovacij v sistem zdravstvene oskrbe glede na omejene vire. A je ob tem nujno storiti korak v smeri med seboj bolj povezljivih in povezanih ter s tem transparentnih in kakovostnih podatkov, za to pa so potrebne jasno opredeljene vloge in pristojnosti, pa tudi skupna volja in uporaba sodobnih tehnologij.

Z osredotočanjem na dokaze se lahko zagotovi uvajanje ustreznih organizacijskih, tehnoloških in drugih inovacij. Obenem dostop do ustreznih podatkov in informacij tudi v prihodnje ohranja dostopnost do kakovostnega in učinkovitega zdravljenja in nenazadnje zmanjša »razsipnost« v sistemu, ki je pogosto posledica stihijskega presojanja in (ne)uvajanja novosti. Inovativna zdravila in druge inovacije v zdravstvu pomembno povečujejo kakovost življenja bolnikov z nekdaj neozdravljivimi in neobvladljivimi boleznimi, podaljšujejo življenjsko dobo in kakovost življenja ter na srednji in dolgi rok zmanjšujejo neposredne in posredne stroške družbe. A le, če so zdravstvenim delavcem in bolnikom dejansko dostopni.

Ljubljana, 7. oktober 2021 – Epidemija covida-19 je po svetu, a tudi v Sloveniji, razgalila problem nesistematičnega pristopa pri digitalizaciji v zdravstvenem sistemu. Če hočemo kakovosten, hitro odziven in vzdržen zdravstveni sistem, je ena izmed ključnih rešitev jasna: sistematična digitalizacija s poenotenjem beleženja podatkov ter njihova kakovostna obdelava. O tem so ugledni tuji in domači strokovnjaki razpravljali na strateški konferenci Vrednost inovacij, ki jo je že deseto leto zapored organiziral Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb (Forum).

Da se zdravstvena tehnologija razvija nezadržno hitro in da nanjo vse bolj vpliva tudi umetna inteligenca, je poudaril Michael Strübin, direktor digitalnega zdravja pri Medtech Europe. Dokaz za to so naprave, ki jih nosimo na telesu za spremljanje gibanja in zaznavanje padcev, merjenje aktivnosti srca in napovedovanje njegove odpovedi ter naprave za merjenje fizičnih aktivnosti. Po njegovih besedah lahko umetna inteligenca in medicinske tehnologije ohranijo 40 tisoč življenj na leto, kar letno predstavlja 200 milijard evrov prihrankov oziroma 12 odstotkov vseh izdatkov za zdravstvo v EU.  »Umetna inteligenca nam prihrani 1,8 milijard ur letno. To je enako kot 500 tisoč dodatno zaposlenih zdravstvenih delavcev. Zato tukaj ne govorimo o nadomeščanju medicinskih tehnologij ampak o tem, da so te na voljo za interakcije s pacienti kjer človek ostaja boljši od stroja,« je še dodal Strübin.

Ob tem pa so tudi ovire, predvsem pravne, regulativne in finančne. A z dobro organizacijo, lahko vsako zdravstvo postane bolj dostopno in personalizirano, je ocenila vodilna strokovna sodelavka za zdravstvene podatke v finski fundaciji za inovacije Sitra, dr. Minna Hendolin. Finska je kljub svoji majhnosti na področju digitalizacije zdravstvenih storitev na samem vrhu v Evropi. Leta 2014 so na finskem sprejeli široko strategijo zdravstvenega varstva, ki je preživela tri različne vlade. Cilj strategije je bil, da postane Finska mednarodno priznana v sektorju raziskav, inovacij in razvoja, pa tudi v naložbah v zdravstveni sektor. Poudarili so pomen uporabe podatkov v sekundarne namene za raziskave, razvoj, inovacije in oblikovanje politik. A za tako uspešno zgodbo so morali najprej urediti zakonodajo, kar je bil težji del. Dr. Hendolin je opisala nacionalno službo KANTA, ki so jo razvili z namenom, da postane hrbtenica za podatke in zdravstveni ekosistem: »To je repozitorij podatkov o pacientih, socialnih in zdravstvenih podatkov, podatkov o receptih in neke vrste podatkovna banka. Do podatkov lahko dostopajo zdravstveni  delavci in tam hranijo zdravstvene kartoteke in recepte. Dostop imajo tudi državljani. Ob vsem tem je to tudi storitvena platforma, ki je pomemben del infrastrukture zdravstvenega varstva na finskem,« je poudarila Minna Hendolin.

Da v Sloveniji premalo vlagamo v digitalizacijo zdravstva in skupne baze podatkov, so si bili enotni vsi domači govorci na konferenci. Bogdan Tušar, generalni direktor Direktorata za razvoj zdravstvenega sistema na Ministrstvu za zdravje, je dejal, da gre le en odstotek vseh sredstev namenjenih za zdravstvo, za področje digitalizacije. V tujini je ta odstotek 4-krat višji. Na drugi strani pa že izvajamo tekoče ukrepe in prve korake proti bolj inovativnemu zdravstvu – na ministrstvu so denimo oblikovali nov direktorat, ki se bo ukvarjal z razvojnimi vsebinami: od področja zakonodaje, varstva v zdravstvu, dolgotrajne oskrbe in področja digitalizacije. Tudi Metka Zaletel, predstojnica Zdravstveno podatkovnega centra Nacionalnega inštituta za javno zdravje Slovenije, in Anka Bolka, vodja Direktorata za razvoj in analizo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, sta poudarili, da Slovenija že zbira podatke in jih ureja v koristne baze.

Eden izmed najbolj perečih problemov v slovenskem zdravstvu, kot ga je izpostavil tudi Gregor Cuzak, soustvarjalec in soorganizator HealthDay.si, je tudi to, da deset let ali več vlagamo v zdravstveni kader, ki potem odide v tujino. Kadrovske težave bi delno lahko rešili tudi z umetno inteligenco. Na konferenci je bil predstavljena Frida – komercialni model humanoidnega robota. Dr. Izidor Mlakar iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in UKC Maribor, je poudaril da z robotom sledijo viziji zasnove odprte in celovite platforme, kjer bi lahko različne aspekte umetne inteligence umestili v klinično oskrbo. Frida bi tako lahko med drugim pri opravilih pomagala zdravstvenemu osebju, predvsem medicinskim sestram.

Panoga zdravstva v Evropi je »težka« 140 milijard evrov, na stari celini pa zaposluje 760.000 ljudi. Večina njih, kar 95 odstotkov, dela v malih in srednje velikih podjetjih, povezanih z zdravstvenim sektorjem. Nathalie Moll, generalna direktorica Evropske zveze farmacevtskih industrij in združenj (EFPIA) tako vidi digitalizacijo kot hrbtenico sodobnega zdravljenja. Po njenem bodo digitalne zdravstvene rešitve in podatki, krojili razvoj znanosti o življenju in tudi zdravstvo.

»Epidemija nas je opozorila, kako pomembno je preučevati bolezni na širšem področju in ne le na ravni posamezne države. Države morajo povezati zdravstvene podatke, poskrbeti za tako imenovano federativno arhitekturo, in se lotiti analiz masovnih podatkov,« je poudaril prof. dr. Dipak Kalra, predsednik Evropskega inštituta za inovacije skozi zdravstvene podatke. Prav zdravstveni podatki so namreč tisti, ki spodbujajo inovacije v zdravstvu. Zavedati se moramo neenakosti na področju zdravstva v različnih državah, a če želimo uresničiti enakopraven dostop do zdravstvenih storitev, moramo postaviti ustrezne podatkovne temelje, je še poudaril prof. dr. Kalra in izpostavil pomembnost podatkov – ti so izjemno koristni za boljšo kakovost oskrbe, pa tudi za to, da sploh ugotovimo, na katerih področjih so nujne izboljšave.

Sicer pa so bili na konferenci predstavljeni tudi primeri prebojnih terapij in tehnologij, ki bodo bistveno spremenile način obravnave bolnikov. Prof. dr. Roman Jerala je predstavil pomen in poslanstvo kemijskega inštituta pri širjenju znanja ter povezovanju z različnimi deležniki z namenom  prenosa inovacij v prakso, med katerimi velja omeniti razvoj novih protivirusnih terapij. Prof. dr. Borut Štrukelj je predstavil prihodnost tehnologije RNA in možnosti razvoja novih zdravil z omenjeno tehnologijo.

Digitalizacija zdravstva in skupna, evropska baza zdravstvenih podatkov je tisto, za kar bi si morala Evropa kot celota prizadevati, so si bili enotni strokovnjaki iz področja zdravstva in farmacije. Če želimo imeti kakovosten in vzdržen zdravstveni sistem, je prava pot sistematična digitalizacija, saj celovitejša zdravstvena oskrba, tudi tista, ki se izvaja na daljavo, na dolgi rok prinaša prihranke in pripomore k večji odpornosti zdravstvenega sistema.