Svetovni dan srca pod geslom S srcem za vsako srce
Otroci so v času karanten in izolacij zaradi epidemije še več časa preživeli na spletu, kar je dokazano dejavnik tveganja za duševno zdravjeLjubljana, 29. septembra - Danes obeležujemo svetovni dan srca, ki letos poteka pod geslom S srcem za vsako srce. Ob tej priložnosti bo ljubljansko Tromostovje zvečer osvetljeno v rdeči barvi. V društvu za zdravje srca in ožilja poudarjajo pomen zgodnjega odkrivanja srčno žilnih bolezni in vse spodbujajo k razmisleku, kako bi lahko še bolje skrbeli za zdravje svojega srca.
Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok invalidnosti in umrljivosti. Zaradi njih življenje vsako leto izgubi 17 milijonov ljudi po svetu. Med srčno-žilne bolezni sodijo možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, arterijska hipertenzija in druge.
V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije ob tem poudarjajo pomen zgodnjega odkrivanja srčno-žilnih bolezni. Prav tako je pomembno odkrivanje sladkorne bolezni, saj predstavlja pomemben dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, so pojasnili v sporočilu za javnost.
Osebe s sladkorno boleznijo tipa dva imajo do štirikrat večje tveganje za smrt zaradi kapi ali srčnega napada kot osebe brez sladkorne bolezni. Pomemben dejavnik tveganja je tudi debelost, ki je vse bolj pogosta.
Pričakuje se, da bo v Sloveniji do leta 2025 okvirno 400.000 oseb živelo z debelostjo. "To je 400.000 Slovencev z višjim tveganjem za pojav sladkorne bolezni, srčno žilnih zapletov in nižjo pričakovano življenjsko dobo. Srčno žilna obolenja namreč predstavljajo glavni vzrok smrti oseb z debelostjo," pojasnjujejo.
V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije od vsega začetka sledijo dnevu srca z aktivnostmi po Slovenji - letos že triindvajsetič. Zvečer bo tako ljubljansko Tromostovje osvetljeno s simbolično barvo srca - rdečo. S tem želijo v društvu ljudi spodbuditi, da razmislijo, kako skrbijo za zdravje svojega srca in kako bi lahko zanj skrbeli še bolje.
V torek so ob tem pripravili novinarsko konferenco, na kateri so opozorili na zmanjšano športno aktivnost otrok v času epidemije covida-19, ki ima lahko dolgotrajne posledice za njihovo zdravje.
Vodja nacionalnega sistema športnega kartona Gregor Starc zato svetuje uvedbo ene ure športa v šolah na dan, ki bi vključevala redno, vsebinsko raznovrstno, dovolj intenzivno in dovolj časa trajajočo vadbo. Sam se zavzema, da bi ure športne vzgoje v čim večji meri potekale zunaj, v naravi.
Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Matija Cevc je ob tem spomnil, da so otroci v času karanten in izolacij zaradi epidemije še več časa preživeli na spletu, kar je dokazano dejavnik tveganja za duševno zdravje. Slabše duševno zdravje otrok se med drugim odraža v večji razdražljivosti, preobčutljivosti in občutku manjvrednosti.