Ljubljana, 18. oktobra - Pri možganski kapi lahko minute rešijo življenja, pomemben je predvsem čas, kdaj na opozorilne znake reagiramo, so na novinarski konferenci ob svetovnem dnevu možganske kapi, ki bo 29. oktobra, izpostavili govorci. Poleg očitnih znakov za možgansko kap so opozorili tudi na pomen zdravljenja drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. ​

Možganska kap je ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni. Ena oseba od štirih odraslih po svetu utrpi možgansko kap. Približno 30 odstotkov jo doživi v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, vendar bi skoraj vse možganske kapi lahko preprečili, so zapisali v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in zdravnik Matija Cevc je na današnji novinarski konferenci poleg očitnih znakov za možgansko kap - to so slabo razumljiv govor, šibka roka ali noga in na obrazu povešen ustni kot - poudaril pomen zdravljenja drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. "Neurejen krvni tlak, slabo urejena sladkorna bolezen, motnje v presnovi maščob in neredno utripanje srca. To so vse stanja, ki pomenijo dodatno ogroženost, nevarnost, da bo prišlo do možganske kapi," je opozoril Cevc.

"Vsa ta stanja, vključno z možgansko kapjo, znamo zelo dobro zdraviti," je poudaril Cevc, a dodal, da raziskave kažejo, da polovica bolnikov po šestih mesecih redne terapije opusti jemanje zdravil, ki so namenjena zdravljenju teh kroničnih nenalezljivih bolezni. "To je resna zadeva in skrajno neresno je, če ustreznih zdravil ljudje ne jemljejo," je še dejal Cevc.

Zdravnica Janja Pretnar Oblak z nevrološke klinike pa je opozorila, da lahko možganska kap nastopi tudi neopaženo, "rečemo, da ima bolnik bolezen malih žil". Bolnik sam kapi ne opazi, te mikro kapi pa povzročijo kognitivni upad, bolniki lahko težje hodijo, postanejo tudi depresivni. Dejavniki tveganja za nastanek tihe možganske kapi so visok krvni tlak, sladkorna bolezen in slaba presnova maščob, "vse kar lahko naredimo je skrben nadzor dejavnikov tveganja na dolgi rok," je poudarila Pretnar Oblakova.

Podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije in zdravnica Tatjana Erjavec je dejala, da so v času zaprtja države zaradi epidemije novega koronavirusa poskušali ostati v stiku z okoli 20.000 bolniki, ki živijo s posledicami možganske kapi. V prvem valu so uporabljali predvsem telefonske pogovore, sms sporočila in elektronsko pošto.

V času drugega vala pa so se preselili na splet, a ugotovili, da odziv bolnikov ni bil velik. V te programe so se vključevali predvsem mlajši, manj funkcionalno prizadeti in tisti, ki so že prej uporabljali splet. Velika skupina bolnikov, ki kot glavni medij, ki ga spremlja, navaja televizijo, pa spletnih srečanj ni bila deležna. Erjavčeva je dodala, da si zato želijo "v okviru rednih programov dobiti nekomercialne minute za učenje, podporo bolnikom in svojcev ter osveščanje ljudi o življenju po možganski kapi".

"Z zdravim življenjskim slogom lahko marsikatero od nenalezljivih kroničnih bolezni skoraj odstranimo. Velik delež sladkornih bolezni, motenj v presnovi maščob pa tudi povišanega krvnega tlaka, je povezan s prekomerno prehrano, z debelostjo. Ljudje, ki shujšajo, imajo bistveno bolj urejen, včasih celo spet normalen krvni sladkor, izboljša se jim povišan krvni tlak, kar je koristno tudi v okviru preprečevanja možganske kapi," je še poudaril Matija Cevc.

Društvo za zdravje srca in ožilja v torek vabi na Prešernov trg v Ljubljani, kjer bo med 10. in 13. uro osrednja prireditev ob svetovnem dnevu možganske kapi.