Ljubljana, 8. aprila - Pred svetovnim dnevom Parkinsonove bolezni, ki ga bomo obeležili 11. aprila, so sogovorniki na okrogli mizi izpostavili pomen zgodnjega odkrivanja in zdravljenja te bolezni. Kot so pojasnili, na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana bolnike obravnavajo različni strokovnjaki z različnih področij, kar bolnikom nudi celovito in kakovostnejšo obravnavo.

Nevrologinja Nina Zupančič Križnar z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je pojasnila, da je Parkinsonova bolezen napredujoča degenerativna nevrološka bolezen, ki ni ozdravljiva. Izraža se v motoričnih simptomih, kot so tresenje, pa tudi v nemotoričnih simptomih. Izmed slednjih je naštela psihološke težave, bolečine v križu, rokah in ramenih ter omotico. Razlog za težave je v pomanjkanju hormona dopamina v možganih zaradi propadanja celic.

Bolniki so v povprečju stari 60 let, bolezen pa se lahko pojavi tudi prej ali kasneje, je pojasnil nevrolog Dejan Georgiev z ljubljanske nevrološke klinike. Ocenil je, da je v Sloveniji okoli 9000 bolnikov z omenjeno boleznijo, nekateri pa najverjetneje še niso diagnosticirani. Po njegovih besedah nekateri strokovnjaki tveganje za razvoj bolezni povezujejo s stikom s pesticidi, vplivajo pa tudi genetski dejavniki.

Slovenija ima po besedah predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in nevrologa na ljubljanski nevrološki kliniki Zvezdana Pirtoška v UKC Ljubljana enega redkih centrov v Evropi, kjer bolnike obravnavajo različni strokovnjaki in jim predvsem v pozni fazi bolezni nudijo še dodatno pomoč.

V multidisciplinarno ekipo so med drugim vključeni nevrologi, fizioterapevti, logopedi, psihiatri, dietetiki, pa tudi specializirane medicinske sestre za Parkinsonovo bolezen.

Specializirana medicinska sestra Lidija Ocepek je poudarila, da bolezen ne prizadene le bolnika, pač pa tudi njegovo družino. Po njenih besedah so pogosto še posebej prizadeti mlajši odrasli, kjer lahko hitro pride do napredovanja bolezni.

Zato je izpostavila pomen pogovora z bolnikom in njegovimi bližnjimi. Na ljubljanski nevrološki kliniki po njenih besedah zaradi obremenjenosti nevrologov dodatne informacije o bolezni, zdravljenju in stranskih učinkih bolnikom nudi specializirana medicinska sestra.

Pomembno je, da bolnik čim prej sprejme diagnozo in zdravljenje, saj se s potekom bolezni "oži terapevtsko okno", je opomnila Zupančič Križnarjeva. Kot je dejala, zdravljenje Parkinsonove bolezni poteka individualno in je prilagojeno posamezniku, zato je pomembno, da zdravnik nevrolog posameznega bolnika spremlja ves potek njegovega zdravljenja.

Predsednica Društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika Cvetka Pavlina Likar je pojasnila, da je namen društva ozaveščati o Parkinsonovi bolezni. Kot je dejala, se nekateri bolniki s to boleznijo v začetku ne želijo vključiti v društvo, saj njihove težave še niso velike. Številni se pridružijo kasneje. V društvu jim nudijo predavanja, ob vključitvi v društvo pa tudi štiridnevni tabor, kjer jim strokovnjaki pojasnijo značilnosti bolezni in zdravljenja.

Spregovoril je tudi bolnik s Parkinsonovo boleznijo Jože Šprohar, ki je pojasnil, da je sam sprva opazil počasnejše gibanje in zatem tresenje rok. Simptome so sicer prvi opazili drugi, in ne on sam. Izpostavil je terapevtski pomen namiznega tenisa, kar so potrdili tudi drugi govorci na okrogli mizi v organizaciji družbe Aetas in poudarili, da ima terapevtski učinek na bolnike tudi ples in nordijska hoja.