Ljubljana, 13. oktobra - Nove tehnologije in smernice razvoja v zdravstvu so realnost, vprašanje pa je, koliko znanja, denarja in energije bomo namenili zanje, je na hibridni konferenci eZdravje - Inteligentno zdravstvo prihodnosti dejal Igor Zorko iz Gospodarske zbornice Slovenije. Med drugim pa je bilo slišati tudi poziv državi, naj stori konkreten korak v tej smeri.

Cilj je, da odgovor na vprašanje glede znanja, denarja in energije najdemo čim hitreje, ker časa nimamo, je Zorko dejal kot podpredsednik gospodarske zbornice in predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije. Organizatorja konference sta bila namreč delovna skupina za eZdravje pri tem združenju in IKT horizontalna mreža.

"Vsi smo soodgovorni, da je v zdravstvu tako, kot je," pa meni vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na ministrstvu za zdravje Alenka Kolar. Kot je dodala, je v preteklosti do digitalnih rešitev prihajalo predvsem zaradi trenutnega navdiha posameznega direktorja ali osebja. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je denimo dobro poskrbel za svojo informatiko, medtem ko je stanje v zdravstvenih domovih bolj kaotično, je spomnila. "Zdravstvo bo inteligentno, če bodo inteligentni vsi sodelujoči," je dodala.

Po besedah Iztoka Štotla iz Zdravniške zbornice Slovenije pa v zbornici menijo, da digitalna preobrazba lahko nudi veliko možnosti tudi pri prizadevanjih za razbremenitve v delovnem procesu. Kot opaža, v Sloveniji v praksi informacijska tehnologija še ne olajša dela zdravnikov tako, kot bi lahko.

Na konferenci so se dotaknili tudi trendov v EU, še zlasti prihajajoče zakonodaje Evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora, ki bo začela veljati leta 2025. Glavni znanstveni svetovalec za zdravstvene sisteme pri Evropski komisiji Andrzej Jan Rys je v video nagovoru kot nujno izpostavil harmoniziranje sistemov za izmenjavo podatkov v EU, s čimer bodo nenazadnje prihranjena finančna sredstva. Čas pandemije covida-19 je po njegovih besedah pokazal, kako pomembno je pri sprejemanju odločitev imeti kakovostne podatke.

Z njim se je strinjal evropski poslanec iz Romunije in namestnik predsednika v odboru Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in potrošniško politiko Cristian-Silvu Busoi. V video prispevku je v povezavi z Evropskim zdravstvenim podatkovnim prostorom dejal, da odločevalci potrebujejo najboljše podatke, da bodo sprejemali najboljše rešitve. Države članice naj bi s prihajajočo zakonodajo dobile najboljši možni zakonodajni okvir, podatki pa bodo na voljo tudi za raziskovanje, je pojasnil.

Ray Pinto iz zveze Digitaleurope, ki povezuje podjetja v digitalni preobrazbi v Evropi in ima sedež v Bruslju, je prepričan, da je v EU na tem področju veliko potenciala, ki ga je treba spodbujati. Enako po njegovem opažanju velja za Slovenijo. Kot zelo pomembno pri tem pa je v video prispevku poudaril zaupanje uporabnikov, na katerem je treba graditi še naprej.

Inteligentno zdravstvo prihodnosti po besedah generalne direktorice Roche Slovenija Eve McLellan temelji na podatkih in je personalizirano. Zdravnik bo v prihodnosti natančno vedel denimo za zdravstveno stanje bolnikovih staršev in bo takoj pozoren na morebitna tveganja. Sicer pa morajo biti ureditve na področju zdravstva po njenem opozorilu progresivne, pri čemer morajo poudariti preventivo ter zgodnjo diagnozo in zdravljenje.