Limfom ostaja težka bolezen, vendar je okrevanje mogoče
Osebe, ki pri sebi sumijo na pojav limfoma, opozorila, naj bodo pozorni na odklone pri počutju: nočno potenje, izgubo telesne teže in povečane bezgavke.Ljubljana, 22. novembra - Na izobraževalnem srečanju o razumevanje limfomov in levkemije L&L Info dan so zdravniki specialisti spregovorili o razumevanju limfomov, na katere simptome je treba biti pri sumu na bolezen pozoren in kako nato poteka zdravljenje. Gre za težko bolezen, vendar je okrevanje mogoče.
Na pogovoru v organizaciji Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo je specialistka internistične onkologije Jana Pahole uvodoma povedala, da so limfomi zelo raznolika skupina bolezni, skupaj jih je več kot 80. Najširše znan je Hodgkinov limfom, ki se pojavlja predvsem pri mlajših bolnikih in je ozdravljiv. Zanj je značilno, da je lahko potek ali zelo počasen ali zelo agresiven, zato je prava diagnoza ključna.
Pahole je osebe, ki pri sebi sumijo na pojav limfoma, opozorila, naj bodo pozorni na odklone pri počutju: nočno potenje, izgubo telesne teže in povečane bezgavke. Ljudje limfome najpogosteje opazijo na vratu, pod pazduhami in v dimljah, nahajajo pa se tudi v trebušni votlini in prsnem košu, kjer pa je že potrebna usmerjena diagnostika.
Sum na limfom sicer ni dovolj, da pacient pride do specialista, je dejala Pahole, za to je potrebna histološka diagnoza, ki pregleda celo bezgavko, to pa je precej dolgotrajen proces. "Težava je v tem, da včasih bolniki v sklopu terapije virusnih okužb dobivajo deksametazon in kortikosteroide, ki že napol ozdravijo limfom. Klinične slike so zato zabrisane, zato do diagnoze pride kasneje," je pojasnila.
Vodja enote za ugotavljanje poznih posledic zdravljenja raka na Onkološkem inštitutu Lorna Zadravec Zaletel je povedala, da se uporaba obsevalnega zdravljenja na področju limfomov v zadnjih desetletjih krči, širi pa se uporaba kemoterapije. Pri sistemski bolezni se obsevanje uporablja na koncu, pri ostankih limfoma. Doze sevanja so nižje kot nekoč in bolj lokalizirane, je dodala.
Vodja transplantacijske dejavnosti na Kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana Matjaž Sever pa je razložil, da v višjih stadijih bolezen zdravijo s transplantacijo kostnega mozga, ki se imenuje tudi visokodozna kemoterapija s podporo matičnih celic. Gre za resen poseg, po katerem morajo bolniki vsaj dva tedna preživeti v izolirani sobi, kjer niso izpostavljeni mikroorganizmom iz okolja. V tem času jim z infuzijami nadomeščajo vse funkcije kostnega mozga.
Sever je spregovoril tudi o najnovejšem zdravljenju s celicami CAR-T, ki jih bodo kmalu proizvajali v laboratoriju na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo. Trenutno je laboratorij še v postopku pridobivanja dovoljenja. V njem limfocite spremenijo in vanje vgradijo genetski zapis, ko jih nato vrnejo v bolnika, pa limfociti uspešno izvajajo imunoterapijo na način, da iščejo tarčne maligne celice. Nabor pacientov, pri katerih uporabljajo to terapijo, je še zelo ozek, predvsem gre za tiste, ki niso dovolj pri moči, da bi jih zdravili s transplantacijo kostnega mozga.