Ljubljana, 28. novembra (STA) - Sebastjan, ki je okužen z virusom hiv, je v pogovoru za STA izpostavil pomen testiranja. To razume kot odgovornost do samega sebe in do drugih. Pomembno pa je tudi ozaveščanje. "Bolj kot se informiramo, manj je strahu," je prepričan in kot primer navaja manj znano dejstvo, da zdravljena oseba hiva ne more prenašati naprej. Sebastjan je za diagnozo, kot pravi, izvedel pred dvema letoma po spletu okoliščin. Opravljal je redna testiranja na okužbo z virusom hiv in jesenski izvid je bil še negativen. Nato pa je okoli novega leta zaradi zelo povišane telesne temperature in utrujenosti obiskal osebnega zdravnika, ki je ugotovil, da ima povišane vrednosti jetrnih parametrov in ga napotil na kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Tam so ga testirali tako na okužbo z virusom hiv kot tudi na hepatitis C, oba izvida sta bila pozitivna. Če za okužbo ne bi izvedel takrat, bi se to verjetno zgodilo na naslednjem testiranju čez dva meseca, saj je sledil priporočenemu urniku testiranja. V društvu Legebitra moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, namreč svetujejo, da se testirajo na tri mesece. Kot pravi, je imel redno testiranje "vedno v glavi". "Nič me ne stane, če pridem na testiranje. Že zaradi tega, da sem sam pomirjen. To razumem kot odgovornost do samega sebe in do drugih," je dejal.

Diagnoza ga je šokirala. "Nisem je pričakoval. Verjetno je nihče ne," se spominja. Simptomov takrat namreč ni povezoval z okužbo s hivom. "Nato pa greš čez nekaj faz. Najprej, da se sprijazniš s tem in si rečeš, da ni konec sveta," je izpostavil. Prepričan je, da se vse zgodi z razlogom, zato vedno poskuša najti pozitivno plat. Sedaj dela kot svetovalec v društvu Legebitra, pristaja pa tudi na intervjuje, saj se čuti dovolj opolnomočenega, da spregovori kot oseba s hivom. "Čas je, da damo glas tudi njim," je prepričan.

S zdravljenjem je začel že na dan diagnoze in od takrat vsak dan ob isti uri vzame dve tableti, kot antibiotike. "Pride v navado, a imam še vedno nastavljeno budilko, ker v tem ritmu življenja, ko si nenehno v pogonu, lahko hitro pozabiš," je dejal.

Ob začetku jemanja zdravila je občutil nekaj stranskih učinkov kot sta slabost in utrujenost, ki sta minili. Na polletnih pregledih na infekcijski kliniki preverijo krvno sliko ter stanje ledvic in jeter. "Če bi bila kakršnakoli odstopanja, bi zamenjali terapijo," je dejal.

"Tako z osebnim zdravnikom kot infektologom imam zelo dobre odnose. Imam tudi osebno številko infektologa in če kdaj kaj potrebujem, lahko z njim vedno vstopim v stik," izkušnje z zdravstvenim sistemom opisuje Sebastjan. Za potrebno kirurško odstranitev zoba pa je bil naročen zadnji na vrsti. "To je še vedno del stigme, ampak bolje, da te po nekih zastarelih protokolih vzame zadnjega na vrsti, kot da me na licu mesta zavrne zaradi neupravičenega razloga," je bil optimističen.

Ocenjuje, da je spolnost še vedno tabu tema tudi v pogovoru z osebnim zdravnikom. "To je izgubljena priložnost. Če si odkrit do osebnega zdravnika, lahko primeru simptomov posumi in ustrezno ukrepa," je poudaril.

Za diagnozo vedo njegova mama in prijatelji, pa tudi znotraj skupnosti. "Svojega statusa niti ne skrivam. Če me nekdo vpraša, mu to tudi povem," je še dejal. Po njegovem mnenju se načeloma ve, kako se bolezen prenaša, manjka pa ozaveščenosti, da zdravljena oseba hiva ne more prenašati naprej. "Treba je verjeti znanosti, ne pa lastnim predsodkom," je še izpostavil.