Nova raziskava, ki jo je danes objavila Evropska zveza farmacevtskih industrij in združenj EFPIA, vsebuje poglobljeno analizo gospodarskega odtisa farmacevtske industrije v Evropi, in primerjavo Evrope z drugimi regijami sveta. Poročilo kaže na "močno in rastočo" industrijo, ki je leta 2022 prispevala skupno 311 milijard evrov k bruto dodani vrednosti EU-27. 


Farmacevtska industrija je v Sloveniji leta 2022 prispevala 2,9 milijarde evrov k bruto dodani vrednosti in je podprla 25.600 delovnih mest v celotnem gospodarstvu.


Raziskava kaže, da so izdatki za raziskave in razvoj v farmacevtski industriji v območju EU med letoma 2010 in 2022 rasli v povprečju za 4,4 odstotke na leto in se povzpeli iz 27,8 milijarde evrov na 46,2 milijarde evrov.
Hkrati  pa podatki  opozarjajo tudi na razlike v rasti izdatkov za raziskave in razvoj med EU in drugimi deli sveta, saj Evropa ne uspe dohiteti rasti, ki jo v tem sektorju beležijo v Aziji in ZDA. V istem obdobju je rast izdatkov za raziskave in razvoj v ZDA znašala 5,5 odstotkov, na Kitajskem pa 20,7-odstotka.
V zadnjih letih je vse večja razlika v naložbah v raziskave in razvoj med Evropo, ZDA in Kitajsko povezana z relativnim zmanjšanjem števila evropskih novih molekul (NME) - zdravil z aktivno učinkovino, ki so prvič uvedena na trg - in so ključnega pomena za razcvet področja raziskav in razvoja. EU je leta 2023 po številu odkritih NME zaostala za Kitajsko. 
Podatki iz poročila, ki ga je pripravilo podjetje PwC kažejo, da je leta 2022 farmacevtska industrija prispevala 311 milijard evrov k bruto dodani vrednosti EU, kar predstavlja 2 odstotka njene bruto dodane vrednosti. Farmacevtska industrija je v EU ustvarila 2,3 milijona delovnih mest – kar predstavlja 2,1-odstotno letno rast med letoma 2016 in 2022.
Zaradi nenehno visokih ravni raziskav in inovacij – in bruto dodane vrednosti  197.000 evrov na delavca – je farmacevtska industrija v Evropi trikrat bolj produktivna kot evropsko gospodarstvo v celoti. Produktivnost na delavca v farmacevtskem sektorju je v vsaki preučevani državi EU višja kot v gospodarstvu kot celoti. To velja tudi za Slovenijo, kjer je bruto dodana vrednost na zaposlenega v farmacevtski industriji znašala v povprečju 200.500 evrov in je bila kar 335,9-odstotka višja od povprečne produktivnosti vseh industrij med letoma 2016 in 2022.


Podatki na sliki kažejo gospodarski vpliv in število zaposlenih za vsako državo članico.

Generalna direktorica EFPIA, Nathalie Moll, je ob publikaciji poročila povedala: “Gospodarsko gledano, farmacevtski sektor bistveno prispeva k razvoju Evrope. Še naprej ostaja ključnega pomena za evropsko zdravje in gospodarsko varnost, kljub čedalje večjemu številu omejitev.
Zaradi počasne rasti investicij v raziskave in razvoj ter obsega in hitrosti upadanja svetovnega deleža naložb v raziskave in razvoj v Evropi, je za preobrat na tem področju na voljo le malo časa. Krepitev evropske konkurenčnosti za ponovno vzpostavitev rasti zahteva usklajeno in skupno ukrepanje. Izvedba  usklajene strategije na področju znanosti o življenju v Evropi bi bila dober začetek za zagotovitev prihodnosti tega sektorja.“
Celotno poročilo je na voljo TUKAJ. 
Za podrobnejše informacije o posameznih državah članicah si oglejte priložene drsnice TUKAJ.